Govor

Hvala lepa. Tukaj moram odgovoriti jaz, ker sem jaz kriva za to verjetno. Jaz nisem vedela kakšna je bila prej parlamentarna praksa in kakšni so bili zadržki pod enim drugim ministrstvom oziroma kakšne težave ste imeli prej. Jaz lahko to povem, da na NAKVIS čakajo fakultete za pridobitev akreditacije in jaz sem se pozanimala, če je to res. Govorila sem z direktorjem NAKVIS povprašala ali res čakajo ali ne torej ali mislijo to zavreči ali bodo počakali ta zakon in je bilo rečeno glede na to, da je bil ta zakon vaš vložen, ker vedo, da ta postopek teče je bilo nekako obljubljeno, da lahko še nekoliko počakajo kolikor mi hitro sprejmemo ta zakon. Jaz sem si dovolila to, ker namreč kaj bi se lahko zgodilo. V kolikor sedaj ta zakon ne sprejmemo, potem bi fakultete morale čakati - na NAKVIS bi to zavrnili – leto, leto in pol, da bi se ponovno prijavili na to. Meni osebno se je zdelo prav, da glede na to, da je zakon v prvi obravnavi šel skozi se mi je zdelo prav, da pohitimo, zato sem jaz poklicala na ministrstvo vprašala, če bodo dali zakon v obravnavo torej če nam bodo ga dodelili sem se pogovorila in so rekli, da ja in sem sklicala sejo. Tako, da sem verjetno jaz tisti krivec tukaj, ker sem pospešila. Je pa res, da je tukaj osem amandmajev verjetno kolikor se jaz spomnim, kar sem spremljala delovanje kdaj prej v prejšnjih recimo torej dela drugih delovnih teles je bilo ogromnih amandmajev in jaz ne vem sedaj v kolikem času so reševali, ampak že takrat, ko sem jaz bila v parlamentu vem, da se je delalo od danes do jutri ali pa v parih dneh, da je Zakonodajno-pravna služba imela dela, je morala delo opraviti v zelo kratkem času. Tukaj gre za 8 amandmajev. Jaz mislim, da… Želja moja je – še enkrat -, če sem naredila narobe povejte mi. Želja moja je bil, da omogočimo fakultetam, da dobijo to akreditacijo. Toliko. Hvala lepa.

Sedaj bi dala pa besedo gospodu državnemu sekretarju Matjažu Krajncu. Izvolite.