Hvala za besedo, spoštovanja predsednica.

Dobro jutro poslanci in poslanke Odbora in vsi drugi prisotni!

In opravičilo vsem poslankam in poslancem, ki jim v tej dvorani neizogibno in seveda nehote kažem hrbet.

Torej, da gremo k tej točki.

Kot veste, je Komisija 25. maja predstavila predlog sklepa Sveta, s katerim bi med področja kriminalitete iz 83. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije vključili kršitev omejevalnih ukrepov Unije. Gre za področja posebno hude oblike kriminalitete s čezmejnimi posledicami, glede katerih lahko Evropski parlament in Svet, zaradi narave ali učinkov teh dejanj, ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in glede opredelitve sankcij.

Razlog za ta konkretni predlog so ravnanja subjektov, na katere se omejevalni ukrepi nanašajo, ki so usmerjena v izogibanje ukrepom z uporabo zapletenih lastniških struktur, s katerimi zakrivajo svoje lastništvo, pomoči pravnih strokovnjakov in korupcije, pri čemer lahko seveda igra pomembno vlogo visoka vrednost zamrznjenega premoženja.

Sistemi na področju inkriminacije kršitev omejevalnih ukrepov Evropske unije in sistemi kazenskih sankcij v državah članicah se med seboj znatno razlikujejo, kar seveda otežuje nadzor nad izvajanjem in pregon kršiteljev.

S sprejemom zadnjega paketa omejevalnih ukrepov 3. junija je obveznost inkriminacije teh dejanj sedaj sicer določena za vse države članice Evropske unije. Prav tako morajo države članice določiti primerne ukrepe za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s takimi kršitvami.

Predlagana širitev liste t. i. euro kaznivih dejanj, pa bi Komisiji omogočila, da v naslednji fazi predstavi predlog direktive, ki bi omogočila približevanje zakonodaj držav članic EU na področju opredelitve kaznivih dejanj, kršitve omejevalnih ukrepov EU in sankcij, in s tem zagotovila enoten pristop znotraj Evropske unije. Tak pristop bo mogoč šele na podlagi sprejema tega predlaganega sklepa.

Predvideni predlog direktive pa naj bi določil različne oblike kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo omejevalnih ukrepov, vključno z olajševalnimi in obtoževalnimi okoliščinami, napeljevanjem, pomočjo in poskusom, kot tudi zahtevani subjektivni odnos storilca do ravnanja.

Vključene naj bi bile tudi določbe glede pranja denarja, mejne vrednosti kazenskih sankcij za fizične osebe, ki bi jih morale določiti države članice EU ter podlage za kazensko odgovornost in sankcije tudi za pravne osebe.

Nadalje bi predlog direktive naslovil še pravila o sodni pristojnosti, /nerazumljivo/ zastaralnih rokov, mednarodnem sodelovanju, pa tudi o zaščiti žvižgačev.

Predlog sklepa v povezavi s predvideno direktivo tako predstavlja bistveno širitev možnosti ukrepanja Evropske unije, s sprejemom poenotenih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij. Zaradi tega bo imela odločitev o predlogu sklepa daljnosežne posledice za pravni red Evropske unije, ne glede na to, da sam sklep, kot rečeno, samodejno ne spreminja pravnih pravil.

Pomembno pa je poudariti, da bodo te spremembe lahko bistveno posegle tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine ter seveda vplivale tudi na nacionalne pravne rede.

Poleg predvidene direktive na področju materialnega kazenskega prava, je predlog sklepa povezan tudi s predlogom nove direktive o sledenju sredstev in njihovem odvzemu, ki ga je komisija prav tako predstavila 25. maja. Ta direktiva bi se lahko, v skladu s predlogom, uporabljala tudi za kazniva dejanja, povezana s kršitvijo omejevalnih ukrepov, pri čemer bi določeni organi dobili dodatna pooblastila na področju sledenja in identifikacije sredstev, ki so predmet omejevalnih ukrepov. S predlogom stališča glede tega predloga direktive o sledenju sredstev in njihovem odvzemu, bomo prišli pred vas predvidoma še pred parlamentarnimi počitnicami.

Pritiski po hitrem zaključku zakonodajnega postopka glede predloga sklepa o širitvi euro kaznivih dejanj v Evropski uniji so veliki, in zato je pomembno, da Republika Slovenija hitro zavzame stališče do vsebine tega predloga, zlasti pa tudi do načina, po katerem naj se ta pred pristojnimi organi Evropske unije obravnava.

Francosko predsedstvo in Evropska komisija namreč načrtujeta, da bi predlog sklepa Odbor stalnih predstavnikov potrdil že v prihodnjem tednu. Nato pa bi se nemudoma zatem opredelil še Evropski parlament. Taka časovnica je nesorazmerna s potrebo po temeljiti proučitvi vseh posledic sprejetja predlaganega sklepa, saj skrajševanje postopkov nujno pomeni omejene možnosti za poglobljene razprave, pravne analize in morebitne nujne spremembe predloga besedila.

Poleg tega, glede na prepoved retroaktivne veljave predpisov na področju kazenskega prava, tudi ni verjetno, da bi bile zakonske spremembe upoštevane že v zvezi s kršitvami trenutno veljavnih omejevalnih ukrepov v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Iz tega razloga Vlada predlaga uravnoteženo stališče Republike Slovenije, ki po eni strani prepoznava pomen kazenskopravnega odziva na kršitev omejevalnih ukrepov kot skrajni ukrep, obenem pa zagotavlja varovanje postopkovnih varovalk argumentiranega sprejetja zakonodaje Evropske unije. Tako predlagamo, da Republika Slovenija pozdravlja predlog sklepa, saj gre, kot rečeno, za pomemben skrajni ukrep, za zagotavljanje spoštovanja in učinkov veljavnih omejevalnih ukrepov ter za pospeševanje medsebojnega sodelovanja med pristojnimi organi na področju kazenskega prava. Obenem pa bo Republika Slovenija spodbujala učinkovito, široko in poglobljeno razpravo o predlogu in tudi nujno proučitev vseh posledic. Zato predlagamo, da načinov odločanja, ki bi omejevali predvideno vlogo nacionalnih parlamentov in posameznih delovnih teles Evropske unije v zakonodajnem postopku, Slovenija ne podpre. Podpora sklepu torej ne pomeni brezpogojne podpore direktivi, to je pomembno poudariti, torej direktivi, ki bo predlagana v naslednji fazi in ki bo natančneje določila elemente tega kaznivega dejanja.

Toliko uvodno. Hvala lepa.