Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani kolegice in kolegi! Predstavnik ministrstva! Sedaj je še vse na novo, tako da se mogoče še prav ne poznamo, ampak mislim, da na Odboru za izobraževanje bomo kmalu vedeli drug za drugega in probali delati v dobro in temu je namenjen tudi naš vložen zakon, zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

Da je Nova Slovenija vložila zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja je bila kar dolgotrajna odločitev in tudi kar veliko odzivov mladih, ki so predvsem se izobraževali v sosednjih državah oziroma v tujih državah. Zato ker postopki priznavanja izobraževanja se v mednarodnem merilu prilagajajo spremembam v šolskih sistemih, s sprejetim mednarodnim konvencijam s področja priznavanja, kakor tudi dogajanju na trgu dela, veliki mobilnosti ljudi, digitalizaciji v šolstvu in seveda e-poslovanju in podobno. Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja določa uporabo tujega naslova v Republiki Sloveniji, naslova, ki ga z izobraževanjem posameznik tudi dobi. Ta se skladno z veljavno zakonodajo uporablja oziroma zapisuje v izvirni obliki skupaj z navedbo države izvora izobraževanja. Glede na ustvarjanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, prost pretok ljudi v evropskem prostoru in širše delovanje tujih podjetij v Republiki Sloveniji se vprašanje ustreznosti zapisa tujega naslova skupaj z navedbo države izvora izobraževanja vedno pogosteje izpostavlja s strani imetnikov tujih listin o izobraževanju.

Predlog ohranja zapis tujega naslova in njegove okrajšave v izvirni obliki v skladu s predpisi države izvora izobraževanja, skladno s predlogom pa tujemu naslovu ni več potrebno pripisati države izvora izobraževanja. To je naš predlog. Če povem poenostavljeno, tudi za boljše razumevanje, povem primer: mladi zdravnik, ki se je izobraževal na fakulteti v Republiki Hrvaški, lahko rečemo na Reki ali v Zagrebu, ima po zdajšnjem predlogu oziroma po zdajšnji zakonodaji mora imeti napisano ime in priimek, svoj naslov in zraven naslova tudi doktor medicine, Republika Hrvaška, na primer. To zagotovo, se mi zdi, tudi s strani, ko smo se srečevali z mladimi zdravniki, ki prihajajo, ki so se s pomočjo slovenskih štipendij izobraževali na teh tujih fakultetah in so potem tudi v Sloveniji opravili vsa potrebna dodatna izobraževanja in seveda tudi nostrifikacije in tudi vse ostale zadeve, prihaja to tako moteče, da enostavno izgubljajo in seveda imajo željo tudi po tem, da odidejo v tujino. Poglavitne rešitve zakona se predlagajo, da je vlogo za vrednotenje izobraževanja mogoče oddati tudi elektronsko. Glede na to, da vsi poudarjamo, da je digitalizacija del naše prihodnosti in da se vsi zavezujemo k temu, mislim, da bo e-poslovanje olajšalo poslovanje prosilcem, ki jim izobraževalne institucije podelijo e-listino o izobraževanju in e-prilogo k diplomi. V primerih, ko ENIC oziroma NARIC center kljub popolni vlogi prosilca drugim razpoložljivim virom informacij in poizvedbam pri pristojnih institucijah v državi izvora izobraževanja ne more izdati mnenja zaradi neodzivnosti pristojnih organov ali neskladja med uradnimi informacijami in informacijami iz dokumentacije prosilca ali drugih nejasnosti, se postopek zaključi v enem letu, prosilca pa se seznani z razlogi. Osebi s priznano mednarodno zaščito ali prosilcu zanjo ter repatriirani osebi, ki ne more predložiti popolne dokumentacije, ENIC-NARIC center na podlagi predloženih dokazil in drugih virov informacij izda dokument, v katerem popiše izobraževalno pot prosilca in poda splošno informacijo primerljivosti tujega izobraževalnega sistema s slovenskim izobraževalnim sistemom. Imetnik tuje listine o izobraževanju lahko v skladu z veljavno zakonodajo tuji naslov uporablja v Sloveniji v izvorni obliki oziroma v njegovi transkripciji, pri čemer se ne prevaja v slovenščino. S predlogom se odpravlja zapis države s tujim naslovom.

V predlogu se jasno določa, da se v postopku vrednotenja izobraževanja ne zahteva overitev podiplomskih in konzularnih predstavništev, to je tako imenovana dolga overitev, temveč zadostuje overitev z žigom. V tem primeru dvoma v izvirnost tuje listine o izobraževanju pa se lahko zahteva tako imenovana dolga overitev.

Zdajšnjim upravičencem za oprostitev stroškov vrednotenja izobraževanja se dodajajo še prosilci za mednarodno zaščito, osebe s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji in repatriirane osebe. Med upravičence za oprostitev stroškov postopka vrednotenja izobraževanja pa se dodajajo tudi vsi prosilci za vrednotenje izobraževanja, ki zaprosijo za mnenje o slovenski listini o izobraževanju.

Mislim, da je zakon spisan tako, da enostavno res omogoča hitrejše, boljše in tudi lažje priznavanje poklicnih izobraževanj. In s tega vidika mislim, da je zakon primeren za sprejem. Hvala.