Govor

Tanja Fajon

Hvala lepa oba spoštovana predsedujoča, gospod Breznik, gospod Baković, spoštovane poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni!

Se zahvaljujem za to priložnost, da lahko danes prvič tudi naslovim oba odbora za zunanjo politike za zadeve Evropske unije kot ministrica za zunanje zadeve. Spomnite se, da sem že v uvodni predstavitvi v Državnem zboru povedala, da bom okrepila sodelovanje med ministrstvom in Državnim zborom oziroma pristojnima odboroma ter bom skušala v nasprotju morda tudi z dosedanjo prakso okrepiti usklajevanje in pa dejavno sodelovanje med vsemi, ki delujemo na področju zunanje in pa evropske politike.

Dali ste mi priložnost, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije. Jaz se bom sama udeležila tokrat tega zasedanja v Luksemburgu naslednji torek. Bom pa v nadaljevanju predstavljanja Slovenije na zasedanjih sveta za splošne zadeve prepustila v večjem delu državnemu sekretarju Marku Štucinu, danes ni prisoten, za evropske zadeve in bilateralo, ampak bo ob prihodnjem predstavljal vse ta vsebine kot v pristojnosti kot tudi izhodišča za zasedanje sveta za splošne zadeve na obeh omenjenih odborih, po potrebi pa se bom udeležila tudi sama sveta za splošne zadeve v Luksemburgu.

Torej 1. točka, šla bom kar po dnevnem redu predvidenega zasedanja v Luksemburgu. 1. točka je uredba o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Trenutno je predvideno, da se bo verjetno svet srečaj z zakonodajno točko dnevnega reda glede katere je francosko predsedstvo sicer upalo, da bo moč doseči delni splošni pristop o prvih treh poglavjih predloga uredbe o preglednosti in pa ciljanem političnem oglaševanju. Ampak zdi se, da glede na dosedanji potek razprave številna odprta vprašanja, tudi pomisleke držav članic, da bo predsedstvo francosko na zasedanju podalo le informacijo o napredku ter o nekaterih najbolj zahtevnih vprašanjih predloga te uredbe. Mi bomo v razpravi zastopali že sprejeto stališče vlade, oblikovano stališče. Tega je vlada sprejela konec februarja letos. Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije pa marca letos. Mi se tu na tej točki zavzemamo, Slovenija, za zagotovitev enotnih pravil za preglednost političnega oglaševanja po vsej Evropski uniji, za zavarovanje fizičnih oseb v zvezi za obdelavo osebnih postavko z določitvijo pravil o uporabi tehnik ciljanja, ojačevanja v kontekstu političnega oglaševanja. Tu internet seveda predstavlja element visokega tveganja za demokratične procese in zato je pomembno urediti pravila političnega oglaševanja preko različnih internetnih storitev. Predlog uredbe, o katerem bomo imeli informacijo, prispeva tudi k večji ozaveščenosti volivcev, kar je eden od predpogojev za učinkovito izvrševanje volilne pravice. Pozornost je treba nameniti tudi obsegu uredbe z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti, izostritvi kaj je definicija političnega oglaševanja, razmejitvi med splošno uredbo o varstvu podatkov in pa novo uredbo z vidika nadzora pristojnosti organov. Dodatno moramo proučiti in uvesti tudi možnosti za nadzor tako imenovanega prikritega politične oglaševanja. Slovenija sicer ni naklonjena določitvi pooblastil Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi predloga te uredbe.

Naslednja točka na dnevnem redu je priprava na zasedanje Evropskega sveta, ki bo prav tako drugi konec tedna v Bruslju, 23. in 24. junija. Svet za splošne zadeve bo obravnaval osnutek sklepov tega vrha v Bruslju. Agenda voditeljev Evropske unije pa predvideva razpravo o Ukrajini, o gospodarskih vprašanjih, konferenci o prihodnosti Evrope in pa širši Evropi. Več o sami vsebini tega vrha Evropske unije prihodnji konec tedna v Bruslju bi povedala na naslednji točki dnevnega reda, ker bo takrat tudi razprava, predstavitev izhodišč za udeležbo predsednika vlade Goloba na rednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju.

Konferenca o prihodnosti Evrope je naslednja točka dnevnega reda. In po sprejemu poročila o izidu konference 9. maja letos v Strasbourgu, ta vsebuje 49 predlogov, 326 konkretnih ukrepov za izboljšanje delovanje Evropske unije. Mora vse tri glavne institucije unije proučiti kako bi lahko vsaka v okviru svojih pristojnosti v skladu s pogodbami podane ideje učinkovito udejanile. In mi bomo v torek začeli vsebinsko razpravo o predlogih na podlagi tehnične analize generalnega sekretariata sveta. Komunikacije komisije, ki smo jo prejeli 15. junija, pa doma še proučujemo. Razprava na najvišji politični ravni bo potekala tudi na Evropskem svetu. Glede na preliminarno oceno resorjev, številne predloge, konference, Slovenija načelno podpira. Mnogi med njimi se v državah članicah že izvajajo oziroma bi jih bilo treba v posameznih določbah posodobiti. Nekatere pobude so že tudi vključene v zakonodajne predloge. In pa, recimo, tu gre za področje digitalne preobrazbe, podnebnih sprememb okolja, zdravja, kjer je bil v zadnjih letih storjen velik napredek.

Ugotavljamo tudi, da predlogi naslavljajo zelo široka področja ukrepanja. Številni se med seboj povezujejo. Nekateri so zelo kompleksni, nekateri posegajo v že opredeljene pristojnosti, na primer na področju izobraževanja, zdravja. Nekateri so med seboj tudi težko združljivi oziroma so si izključujoči. Na primer, tisti na področju kmetijstva in okolja. Za izvedbo vseh ukrepov pa bi bila potrebna študija izvedljivosti, ki bi odgovorila na ključna vprašanja, to je na kakšen način, s kakšnimi viri sredstev, kdo in kdaj, do kdaj bi jih bilo možno realizirati. Prav tako tudi presoja prednosti in pasti ukrepov. In to bo po pričakovanjih pripravila Evropska komisija, če bo prišlo do novih predlogov.

Zdaj, glede na katerih predlogov bo potreben bolj poglobljen razmislek, bolj široka razprava, strokovna tudi in če bodo glede na to, da posegajo v obstoječa medinstitucionalna ravnovesja ali pa delitev pristojnosti ali odpirajo vprašanja subsidiarnosti, bi lahko njihova uresničitev terjala globje reforme, potrebne tudi za spremembe temeljnih pogodb in to je recimo tisti mogoče zadnji korak na tej poti, o katerem se bomo morali odločati.

Na podlagi predlogov konference se kot možne glavne teme, kjer bi bile potrebne korenitejše reforme, med drugim izrisujejo pobude za več pristojnosti unije na področju zdravja, na področju energetike, obrambe, ekonomskih in socialnih politik ter institucionalna vprašanja, na primer, odprava soglasja, vloga Evropskega parlamenta pri odločanju o proračunu unije, pravica Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude, poenotenje volilnih pravil, uvedba transnacionalnih list, krepitev vladavine prava v državah članicah. In tako kot sem malo prej nakazala, če se bo izkazalo, da bi vse to resnično prispevalo k bolj učinkoviti Evropski uniji, smo odprti tudi za razmislek o spremembah pogodb. Seznanjeni smo z resolucijo, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. junija, razumemo jo kot pritisk na države članice, da bi že junija na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve sprejeli odločitev o morebitni konvenciji za revizijo pogodb, ampak jaz menim, da tu ni potrebe po hitrem odzivu ali odločitvi. To zahteva res zelo potrebno pozornost, tudi eno, kot sem prej rekla, širšo strokovno razpravo in pa razmislek med državami članicami in političnimi voditelji.

Zdaj, še zadnja točka dnevnega reda, zasedanja, je pa točka o Evropskem semestru. Gre za odobritev priporočil za posamezne države članice in posredovanja Evropskemu svetu. V sklopu teh priporočil komisija letos Sloveniji predlaga, da prednostno ukrepa na treh področjih. Gre za področja javnih financ, področja izvajanja dogovorjenih reform in naložb, v okviru načrta za okrevanje in odpornost in kohezijske politike ter na področju energetike. Evropski semester je letos precej prilagojen, v več pogledih, vključuje tudi izvajanje mehanizma za odpornost in okrevanje. Usklajena priporočila, specifična za države članice Evropske unije danes obravnava še Svet za ekonomske finančne zadeve, ECOFIN, in bo(?) potrditvi s strani Sveta za splošne zadeve v torek, bodo vsa ta specifična priporočila potrjena še na Evropskem svetu konec drugega tedna.

To je vse, kar je predvideno na dnevnem redu za splošne zadeve v Luksemburgu. Hvala lepa.