Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Tokratno zasedanje sveta bo potekalo v Luksemburgu, delegacijo bo vodila veleposlanica, zraven bosta še dva strokovnjaka, eden prav tako iz predstavništva, drugi gre pa iz Slovenije. Vsebina zasedanja tokrat bo enodnevni, začel se bo ob 11. uri, zaključil okoli 19. ure zvečer, začel se bo z razpravo o ribiških pogajanjih za leto 2023. Sledila bo predstavitev poročila o uporabi zdravstvenih in okoljskih standardov unije za uvožene kmetijske in agroživilske proizvode šele proti večeru bo na vrsti razprava in izmenjava mnenj držav članic glede stanja na kmetijskih trgih. Svet se bo zaključil z obravnavo točk pod razno, to je s skupno izjavo držav članic v zvezi z neuradnim osnutkom zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Točka z informacijo predsedstva o poročilu je bila umaknjena z dnevnega reda zasedanja. Vsebina zasedanja bo zelo zanimiva. Ena bo takšna, ki se obravnava na praktično vsakem zasedanju, druge bodo pa takšne, ki se po rednem postopku izvajajo. Na tokratnem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki je zadnje v času francoskega predsedovanja, bodo obravnavane kmetijske in ribiške točke s poudarkom na razpravi o posledicah vojne v Ukrajini.

Začel bi najprej s ključno točko, tj. izmenjavo mnenj glede razmer na kmetijskih trgih zaradi posledic vojne. Ta tema, povezana z vojno je na dnevnem redu vsak mesec od izrednega zasedanja v mesecu marcu oziroma v širšem kontekstu problematika naraščanja cen gnojil in energentov že vse od lanske jeseni. Trenutne razmere na trgih so zaznamovane z nadaljnjo rastjo vhodnih stroškov zlasti gnojil, energije in krme ter posledično močno rastjo odkupnih cen kmetijskih proizvodov ob negotovosti nadaljnje agresije v Ukrajini ter s tem povezane prihodnje oskrbe z gnojili in energenti. Tu zlasti izpostavljamo problematiko plina. Zaskrbljujoča je tudi rast cen hrane in dostopnost hrane najbolj ranljivim skupinam. Republika Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja rast stroškov vhodnih surovin in posledično močno rast odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Potencialno zmanjševanje kupne moči potrošnikov zaradi inflacije bo proizvajalcem omejevalo možnost, da bi višje stroške v celoti prenesli na končno ceno proizvodov. Slovenija podpira vse nedavno sprejete ukrepe, namenjene stabilizaciji razmer na kmetijskih trgih kot so ukrep zasebnega skladiščenja prašičjega mesa, izjemne ukrepe v kmetijskih sektorjih v izrednih razmerah na podlagi 219. člena Uredbe o skupni tržni ureditvi, odstopanje od nekaterih pravil glede neposrednih plačil na površinah z ekološkim pomenom, to je začasno odstopanje od obstoječih pravil zelene komponente, s katerim se bo omogočila kmetijska pridelava na zemljiščih v prahi v okviru diverzifikacije in površin z ekološkim pomenom, pri čemer bi se na slednjih tudi izjemoma dovolila uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Po temeljitih analizah podatkov o stanju na trgih in posvetovanju s ključnimi deležniki se je Slovenija odločila pomoč na podlagi 219. člena Uredbe o skupni tržni ureditvi nameniti sektorju mleka. Glede na omejenost sredstev smo pri določitvi sledili zavezi pomagati tistim pridelovalcem, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela. Komisija bo v kratkem objavila predlog spremembe prehodne uredbe, ki bo omogočila sprejem ukrepov za naslovitev kriznih razmer v okviru obstoječih programov razvoja podeželja. Predvideno je, da bi se iz neporabljenih sredstev PRP lahko dodelila enkratna podpora kmetijam in podjetjem, ki so najbolj prizadeta zaradi visokih stroškov vložkov. Slovenija podpira možnost koriščenja neporabljenih sredstev na programu razvoja podeželja za pomoč kmetijam in podjetjem. Komisija mora stanje še naprej skrbno spremljati in oceniti nadaljnji razvoj ter zagotoviti potrebna sredstva za reševanje posledic te krize. Slovenija podpira tudi aktivnost predstavljene v sporočilu o potezah solidarno z Ukrajino za pospešitev izvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Podpiramo razrešitev ključnega omrežja infrastrukture v Ukrajini in Moldaviji, ki bo olajšala težave z izvozom in uvozom iz Ukrajine v trenutni situaciji in srednjeročno krepitev odpornosti Ukrajine in njene povezljivosti z EU prometnim in logističnim omrežjem.

Napredek pri pripravi poročila o porabi evropskih zdravstvenih in okoljskih standardov za uvožene kmetijske proizvode. Na dnevnem redu je tudi predstavitev poročila o porabi evropskih zdravstvenih in okoljski standardov. Poročilo bo predstavila Evropska komisija. Poročilo izhaja iz političnega dogovora komisije, sveta in parlamenta, h kateremu so se tri evropske inštitucije zavezale zaključku pogajanj o novi skupni kmetijski politiki v preteklem letu. V okviru tega dogovora sta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, da najpozneje do junija 2022 predloži poročilo o porabi zdravstvenih in okoljskih standardov EU za uvožene agroživilske proizvode. Pri tem gre seveda za tretje države. Poročilo do oddaje izhodišč v obravnavo še ni bilo objavljeno. Slovenija pozdravlja poročilo in v celoti podpira dosedanje ugotovitve predsedstva, da je za prehod na trajnostne prehranske sisteme nujna boljša usklajenost med zelenim dogovorom, SKP in trgovinsko politiko. Glede naštetih možnosti aktivnosti za zagotovitev učinkovite usklajenosti smo mnenja, da nobena aktivnost ni pomembnejša od druge. Vzporedno je treba voditi tako notranje aktivnosti Evropske unije kot tudi aktivnosti EU na mednarodnem področju. Kar zadeva notranje vzvode EU menimo, da je EU že danes na pravi poti in zato Slovenija podpira nadaljevanje kontinuiranega pregledovanja EU standardov varne hrane in krme ter dobrobiti živali in posodabljanje skladno z najnovejšimi dognanji znanosti. Slovenija se tudi zavzema, da je treba v trgovinskih pogajanjih zagotoviti spoštovanje vsaj obstoječe ravni EU standardov glede varne hrane, katere pa je treba dopolnjevati skladno z razvojem novih tehnologij v kmetijstvu in živilstvu, vključno z modernim kmetijskim »tehnologiranju« ter pravili varstva potrošnikov. Po mnenju Slovenije namreč nobeden dogovor ne sme ogroziti tako imenovanega evropskega modela kmetijstva, ki temelji na visokih kakovostnih in okoljskih standardih ter temelji na možnosti uporabe previdnostnega načela. Poleg tega nobeden sporazum ne sme posegati v legitimne pravice držav članic do reguliranja določenega področja katerega cilj je javna korist njenih državljanov in državljank. Sporočilo komisije o stanju izvajanja skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2023. Na dnevnem redu je predvidena tudi izmenjava mnenj glede sporočila komisije o stanju izvajanja skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za prihodnje leto. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi komisija predstavi vsako leto junija ali julija ter v njem nakaže načrtovani pristop glede določanja ribolovnih možnosti za drugo polovico leta v kateri sledi sprejemanje letnih uredb o ribolovnih možnosti za naslednje leto. Slovenija podpira izmenjavo mnenj med ministri glede tega sporočila na junijskem zasedanju sveta. Z vidika slovenskega ribištva bo Slovenija v okviru razprav o sporočilu komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnosti za leto 2023 namenila posebno pozornost ukrepom upravljanja, ki zadeva ribištvo v Jadranskem morju oziroma slovensko ribištvo.

Točka razno. Je ni v izhodiščih, ker je bila dodatno dana na dnevni red. Gre za skupno izjavo držav članic v zvezi neuradnim osnutkom zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Republika Slovenija se je pridružila tudi skupni izjavi določenih držav članic glede neuradnega osnutka zakonodajnega akta o trajnostni rabi pesticidov. Slovenija podpira splošni cilj v zvezi z zmanjševanjem uporabe FF sredstev in je bila vedno zavezana k doseganju tega cilja in sicer z ustreznim izvajanjem in spodbudami na državni ravni. K temu smo bili zavezani kljub izzivom s katerim se spoprijemamo pri zdravju rastlin kot so majhne kmetijske strukture, omejitve zaradi majhnosti trga s FF sredstvi in torej omejena razpoložljivost teh sredstev. Republika Slovenija pa se zaveda, da je neuraden osnutek tega SUR vključuje nekatere daljnosežne omejitve za rabo pesticidov, ki bi lahko imele resne posledice za kmetijsko pridelavo v Sloveniji in kmete. To bi lahko privedlo do resnih gospodarskih in socialnih posledic ter motenj v preskrbi s hrano in prehranski varnosti.

Najbolj nas skrbi prepoved uporabe sredstev na območju Natura 2000 in cilja zmanjšanju uporabe sredstev za 50 %. Za Republiko Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjševanja rabe pesticidov ne povzroča zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost Evropske unije in povečano odvisnost odvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato potrebno izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjševanju tveganj povezanih z uporabo FF sredstev ter upošteva razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih. Predlagane omejitve glede rabe FF sredstev na občutljivih območjih namreč lahko pomeni opuščanje kmetijske proizvodnje na teh območjih.