Gospod predsednik, najlepša hvala.

Najprej iskrene čestitke ob prevzemu predsedniškega položaja v tem odboru. Ker je to po zelo dolgem času moj prvi nastop v Državnem zboru, naj iskreno čestitam tudi vsem poslankam in poslancem za nov mandat. Jaz sem pred dobrim desetletjem bil sam član tega odbora in naj povem, da mislim, da gre za izjemno pomemben odbor, ki dodaja parlamentarno dimenzijo sicer medvladni funkciji Evropske unije ob oblikovanju stališč Slovenije znotraj Evropske unije. Vsebinsko izjemno zanimiv, omogoča horizontalni in strateški pregled, in če želite, lahko z obravnavo stališč na teh odborih, verjamem, tudi močno izboljšamo okvir našega skupnega evropskega sobivanja.

Tokratna ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije bo poskušala doseči napredek od zadnje ministrske konference. Slovenija je leta 1994 bila ena od ustanovnih članic Svetovne trgovinske organizacije, seveda z ambicijo, da postavimo jasna in enaka pravila za svetovno trgovino v razmerah pospešene globalizacije. Danes, desetletja kasneje, vidimo, da je ta svetovna trgovina na nek način ogrožena z novimi izzivi in skupna ambicija Evropske unije je, da bi temu okviru dali novo dinamiko tudi znotraj Svetovne trgovinske organizacije. V tem pogledu se je zaključila že prejšnja, 11. ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije in to je s sicer zelo nizkimi pričakovanji tudi ambicija na tokratni, 12. ministrski konferenci.

Ker Evropska unija v okviru Svetovne trgovinske organizacije nastopa z enim glasom, seveda ob ministrski konferenci v Ženevi poteka hkrati in vzporedno tudi Svet Evropske unije, ki bo ob sprejetih stališčih Evropske unije še sproti tekom same ministrske konference dopolnjeval ta stališča.

Naj povem še to osebno impresijo, zdaj je dober teden, odkar smo z ministrom Hanom vstopili v prostore Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Moram reči, da smo v njem našli izjemne strokovnjakinje in strokovnjake. Z mano je danes tudi gospa Tatjana Košir, ki že dolgo, desetletja, izjemno strokovno bdi nad multilateralnimi in plurilateralnimi trgovinskimi sporazumi in v tem pogledu je tudi specialistka za vprašanje svetovne trgovinske organizacije, njene reforme, tako da bom prosil gospo Košir, v kolikor bo to potrebno, da tudi natančno odgovori na vaša morebitna vprašanja.

OK, zdaj pa, če grem zelo na kratko k sami vsebini tokratnega ministrske konference, torej 12. ministrske konference. Za Evropsko unijo je prioritetno vprašanje reforme svetovne trgovinske organizacije, da bo v spremenjenih okoliščinah ostala relevanten okvir pravil za svetovno trgovino, da odpravimo disfunkcijo te svetovne trgovine v smislu različnih protekcionističnih režimov, ki ponovno v novi geostrateških razmerah dobivajo zamah, da izboljšamo vse tri osnovne funkcije svetovne trgovinske organizacije: to je pogajalsko, nadzorno in posvetovalno, vključno z vsemi potrebnimi institucionalnimi izboljšavami. Zdaj v času, ko je multilateralna ureditev sveta na nek način ogrožena, so ti napori še toliko bolj pomembni.

Prav tako posodobitev reševanja sporov, kot prednostna naloga do naslednje ministrske konference. Naj pri tem povem, da je zaradi epidemije Covid-19 prišlo tudi do zamika med 11. in 12. ministrsko konferenco, tako da jo bo tokrat v Ženevi potrebno ob številnih izzivih nadoknaditi tudi časovni zamik.

Evropska unija si je tudi prizadevala preko skupine podobno mislečih držav, ki ima znotraj WTO vzdevek Ottawa, da bi na tokratni ministrski konferenci prav zaradi nizkih pričakovanj glede nekaterih rešitev, ker prihaja do pomembnih razlik med državami, začrtali tudi delo Svetovne trgovinske organizacije do ministrske konference, ki bo naslednja, vendar pa je tudi v danih razmerah, torej sama kriza organizacije in trenutni geopolitični okvir, mogoče doseči le politično zavezo sami reformi, kot podporo prihodnjemu delu v obliki dveh odstavkov v zaključnem dokumentu ministrske konference.

No, za Slovenijo in za evropsko unijo je sicer, so izjemna pomembna še naslednja vprašanja ob reformi Svetovne trgovinske organizacije, in to je odziv na prehransko krizo, kjer gre, za prvič: ambicijo Evropske unije, da zagotovi prost pretok na nek način humanitarne prehranske pomoči, hkrati pa seveda izboljša okvir za to, da ne bi protekcionistične ambicije pravzaprav ovirale varno in zanesljivo preskrbo s prehrano v vseh delih sveta. Kot veste, je to eno od trenutno odprtih perečih vprašanj.

Prav tako želi Evropska unija in s tem Slovenija izboljšati odziv na pandemijo in rešiti še določene specifična vprašanja, kot so, denimo vprašanje ribiških subvencij.

Jaz predlagam, gospod predsednik, da uvodno razložitev tukaj zaključim. V kolikor pa boste članice in člani Odbora, poslanke in poslanci, imeli svoja vprašanja, na njih z veseljem odgovorim.