Govor

Najlepša hvala, predsedujoči, za besedo. Tudi sam bi se v uvodu rad nekako spomnil na Borisa Pahorja in izrazil sožalje bližnjim. Mislim, da gre za eno veliko izgubo za celotno državo.

Kandidatka za ministrico! Z vašo neko občo analizo stanja se globoko strinjam. Mislim, da ste na začetku zelo primerno definirala, da je nekako svet trenutno ujet v nek, recimo temu, sklop izzivov in kriz, ki se dogajajo, praktično iz meseca v mesec kaj novega. In se globoko strinjam s tem, kar ste rekli, da je treba slovenski zunanji politiki vrniti dostojanstvo in verodostojnost. Hkrati izrazito pozdravljam to, kar ste tudi dali en velik poudarek na to, kako boste usklajevali slovensko zunanjo politiko med različnimi institucionalnimi in manj institucionalnimi deležniki. To se mi zdi absolutno za pozdraviti. Zdi se mi, da je v zadnjih dveh letih bila slovenska zunanja politika bolj kot ne en sam človek, kljub temu, da se je sigurno zunanji minister in ostali, da so se trudili, tudi jaz ne oporekam temu, kar je bilo rečeno. Zunanji minister, se mi zdi, da je koherentno opravljal svoje delo, ampak po drugi strani je Slovenija pač v tej trgovini s porcelanom, ki je zunanja mednarodna politika imela enega bika, ki je bil spuščen. Pa to ni bil zunanji minister. Mislim, da je to pomembno in mislim, da tega v tej vladi absolutno ne bo, zato bo vloga zunanje ministrice absolutno večja.

Kar se tiče mojega vprašanja bi se pa dotaknil nečesa, kar ste tudi sami v svoji predstavitvi že nekoliko začeli, se pravi govoril bi oziroma postavil vprašanje o položaju Slovenije nekako v makro položaju Slovenije v Evropski uniji. Dejstvo je, da smo v mednarodni politiki v Evropi soočeni s tem, da se države, recimo, grupirajo po različnih interesih, po različnih v resnici tudi ideologijah. Hkrati se tudi strinjam, da moramo zasledovati politiko, da se z vsemi pogovarjamo, da se z vsemi mrežimo, da smo z vsemi v kontaktu. Ampak vseeno se mi zdi, da je vredno naglasiti to, da enostavno obstaja v Evropski uniji določena skupina držav, ki jih lahko imenujemo višegrajske države, ki v bistvu v svojih politikah nekako uporabljajo jasne, recimo temu celo srednjeveške antiliberalne, antidemokratične metode dela, pravica do splava, konec koncev tudi tole, kar je trenutno na Madžarskem, te izredne razmere, to so neki zelo, ne samo zastareli koncepti, preživeti koncepti, ampak, po moje, tudi nekaj, kar je vredno jasno obsoditi.

Med tem pa smo v zadnjih dveh letih v bistvu od slovenske diplomacije, od slovenske zunanje politike, od vseh, ki so bili na vodstvenih pozicija, v resnici so bili vsi tiho, kar se tega tiče, vsi se s tem, in so vsi mirno gledali, kaj se dogaja na vzhodu Evropske unije, tako, da, iz tega bi pač to izhajalo, moje vprašanje: »Kako se boste do tega opredelili?« In pa ja, saj to ste pa v resnici že malo odgovorili, kako se Slovenija bolj povezuje, kaj bi bolj jedrna skupina držav, bolj srednjeevropska, bolj vzhodnoevropske, se pravi višegrajske. Mene bi predvsem zanimal ta odnos do višegrajske v resnici.

Najlepša hvala.