Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci, kolegice in kolegi!

Danes sem tukaj pred vami v vlogi kandidata. Moje ime je Matej Arčon, prihajam iz Nove Gorice. Rojen sem leta 1972 skoraj pol stoletja nazaj. Le nekaj 100 metrov od države meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, kar pomeni, da je zavedanje o pomembnosti in posebnosti teh obmejnih območij narodnostno mešanih območij globoko zakoreninjeno v razumevanje – moje razumevanje – sveta. Moja meja je bila seveda v 70.-ih, 80.-ih in 90.-ih letih, ko sem odraščal prežeta z optimizmom, z upanjem, postopnim odpiranjem in povezovanjem. Kot mladenič se seveda spomnim vrsto dogodkov, ki so se odvijali v tem čezmejnem prostoru od kolesarjenja prijateljstva, pohoda prijateljstva in seveda tudi spomini me vežejo na pogovore z našimi Slovenci v zamejstvu, kjer je bilo v tistih trenutkih čutiti neko razpetost, njihovo na neki način tudi zadrego pri uporabi slovenskega jezika in njihov občutek, da ne sodijo ne na eno niti na drugo stran. Podoben občutek sem začutil tudi pri moji noni po vaše babici, ko mi je razlagala njene dogodivščine, ko se je vrnila iz Aleksandrije se pravi iz izseljenstva. Zakaj sem začel to predstavitev tako osebno? Ker menim in sem trdno prepričan, da sta na eni strani percepcija in na drugi strani perspektiva dve ključni kategoriji pri uspešnem vodenju resorja, ki ga želim prevzeti. Ta vladni urad pravzaprav izgubi svoj pomen, če ni sposoben spoznati, razumeti in tudi sprejeti te perspektive in izkušnje, ki so seveda različne od posameznih obdobij in ljudi, ki so se izseljevali iz Slovenije. Sedaj moja želja je bila, da prevzamem ta resor, ker predvsem, ker na neki način sem čutil, da sem to zgodbo ob meji za povezovanje narodnimi skupnostmi živel hkrati pa so mi mnogi rekli a joj, saj si pa vendarle dobil največ glasov na volitvah ti bi pa moral prevzeti ne vem kakšen resor. Češ, da pomen tega resorja ni tako velik. Jaz pravim, da je zelo velik sicer urad je majhen, ampak ima zelo zelo velik pomen. V bistvu je ta resor, ki na neki način prepleta gospodarstvo, kulturo, šport in seveda je rdeča nit resorja tudi slovenski jezik in učenje slovenskega jezika. Na neki način je tudi središče državnosti in identitete in vpetosti naše države v mednarodni prostor. Že kot podžupan in kasneje tudi župan dejansko smo veliko projektov peljali pravzaprav na tem čezmejnem povezovanju in eden od teh projektov je nedvoumno bil ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. To je združenje, ki je pravzaprav lahko rečem ena najuspešnejših združenj v Evropski uniji. Združenje, ki je imelo več pomenov lahko bi rekel na zavedni in hkrati tudi na nezavedni ravni. Na zavedni ravni v smislu da smo povezali dve instituciji, dve občini, dve občinski upravi, dve različni birokraciji, če temu rečemo, z željo po poenotenju tega prostora. In v bistvu je bil na nek način unikum. Od samega podpisa do realizacije prvega projekta, radi rečemo, dokler nismo zakopali prve lopate, je minilo 10 let. In dejansko smo res orali ledino na tem področju tudi v smislu, da je to združenje ustanovljeno v Republiki Italiji in hkrati je bil upravičenec do investicij v Republiki Sloveniji. In hkrati je dalo velik pomen slovenski narodni manjšini v Italiji. Jaz sem prepričan, da je to, da se je zavestno odločila občina Gorica se povezati z Novo Gorico v neko združenje in snovati skupne projekte, dvignilo samozavest našim Slovencem. In zanimivo je, da so tudi dva predstavnika slovenske manjšine tudi imenovana s strani sosednje občine Gorica v skupščini. In to je bil simbolno velik pomen tudi za našo manjšino. Zakaj sem se posvetil malo več časa temu združenju? Predvsem zato, ker verjamem, da lahko tovrstni projekt zelo ciljno in usmerjeno realiziramo tudi na drugih straneh bodisi z mejo z Avstrijo bodisi z Madžarsko ali Hrvaško. Se pravi, imamo nek vzorčni projekt, ki lahko z neposrednimi sredstvi, ki jih da Evropska unija in tudi Evropska unija zelo podpira, lahko ciljno usmerimo v neke čezmejne projekte, kjer vključujemo slovensko manjšino.

Jaz lahko rečem, da prevzemam to vlogo tega urada, sodeč po poročilu, ki sem ga prebral, od moje predhodnice, v zelo dobri kondiciji. Radi večkrat rečemo, iz poročila izhaja, da je aktivnost urada na različnih področjih zelo bogat in da so se vrsta aktivnosti dogajalo. Tako, da jaz bi vsakemu izmed vas članov komisije tudi priporočil, da si ta dokument, ki je datiran 24. 3. 2022, tudi prebere in daje tudi eno dobro podlago za delovanje tudi te komisije. Seveda se zavedam, da je, ne bom uporabil besede težave, ampak izzivov na različnih področjih veliko, bodisi problematika izseljevanja mladih v Porabju in Benečiji bodisi pristop do mladih v različnih koncih drugačen, hkrati tudi zavedanje da so potrebe in želje manjšine v Italiji po stalnem predstavniku v senatu. Imamo srečo, da imamo predstavnico v senatu izvoljeno sicer na strankarski listi, podobno je to tudi na Hrvaškem. Zavedamo se izzivov tudi v Avstriji, kjer želimo dejansko slediti tej pogodbi, uveljavitvi dvojezičnih tabel. Zgodil se je pomemben premik 2010/2011. Če pa pogledamo statistično, od 900 tabel dvojezičnih jih je postavljenih po mojih podatkih 164. Se pravi, nas čaka še veliko, veliko dela. Prav tako se zavedam, da preprostih rešitev ni in da so vsa prizadevanja, ki jih lahko naredimo, naredimo skupaj v skupnem dialogu z razumevanjem obojestranskim, s potrebami, ki so različni. Tudi slovenska izseljenska društva v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji dejansko morajo ostati varne in imeti neke varne in predvidljive pogoje za svoje delovanje. Zavedam se, da je potrebna prenova krovnega zakona, ki je star skoraj, da 14, 16 let in da tudi ta zakon potrebuje neki konsenz uporabnikov se pravi Slovencev iz zamejstva in izseljencev in hkrati tudi slediti neki perspektivi v bodoče in tukaj si res iskreno želim, da se poenotimo na tem področju tako, da nas čaka, kar nekaj izzivov. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, ko sem videl financiranje urada, kar posledično pomeni sofinanciranje delovanje naših organizacij, ki so vsako leto večja prihodnje leto v sprejetem proračunu celo rekordna, kar je zelo pohvalno in daje pozitivne obete naprej. Vsekakor vidim potrebo urada, da še naprej je neki koordinator med resorji, med ministrstvi bodisi na področju gospodarstva. Tukaj so bili narejeni neki koraki tudi podpis dogovora urada za MGRT o financiranji projektov v porabi mislim, da celo 2 milijona evrov, kar je spodbudno, kar bo dalo lahko neki zagon tudi mladim, da ostanejo na tem področju bodisi postavitve vzorčnih kmetij ena, ki je že realizirana uporabijo ena, ki je v fazi realizacije v Gorskem Kotorju na Hrvaškem se pravi tudi na tem področju lahko skozi kmetijstvo in turizem dajemo spodbudne impulze na teh območjih tako, da imamo pozitivno prakso in tukaj je tesno sodelovanje tudi z Ministrstvom za šolstvo in šport oziroma izobraževanje, kar se tiče uporabe slovenskega jezika, učenje slovenskega jezika. Zavedamo se, da so potrebe tudi v Avstriji od jasli do vse do zaključnega šolanja. Zavedamo se tudi potrebe po dvojezični uporabi, kar se tiče sodnikov, da se na nekaterih območjih ukinja s koncentrirano večja območja. Tako, da izzivov je res veliko vsekakor pa se mi zdi zelo pomembno, da se usmerimo tudi v digitalizacijo, prenovo spletne strani, informiranja društev preko novih načinov komuniciranja kljub temu, da je korona prinesla veliko slabega je vsaj ta bom rekel hitra dostopnost hitra komunikacija nas dejansko hitreje tudi povezala. Imamo lahko lažji pregled nad delovanjem društev in institucij. Jaz iskreno res iz srca želim, da ne smemo dovoliti, da bi dejansko naši rojaki čez mejo in v svetu postali neki predmet nekih ideoloških in političnih manipulacij ali izključevanj ravno obratno. Jaz mislim, da so Slovenci v zamejstvu in v svetu dejansko pomemben del in so na neki način neločljiv del našega narodnega telesa tisti del, zaradi katerega smo odprti in smo svetovljanski in smo sicer po kvadratnih kilometrih morda majhni po kulturni moči smo veliki in globalni.

Toliko za uvod. Jaz bom iskreno vesel vaših vprašanj vaših pobud vaših razmišljanj in seveda tudi vesel vaše podpore in vašega zaupanja.

Hvala.