Upam, da mi kolegi ne bodo zamerili, če bom najprej Suzani Lep Šimenko odgovoril. Mislim, da je tudi prav gentlemansko, da dami najprej odgovorim.

Hvala Suzana glede planinskih poti, moram reči, da nisem vedel. Če smo kaj olajšali potem tem planinskim društvom smo naredili v red. Hvala lepa.

Kar se tiče regionalnega razvojnega, vprašanja, res je, zaenkrat je to pod resorjem gospodarstvo in jaz mislim, da je kar se tiče obmejnih mest, jaz ne bi nič spreminjal, zato ker je zadeva relativno dobro nastavljena kar se tiče gospodarstva in se zavedam da imajo obmejni kraji bistveno več težav kot pa mogoče kraji, ki so v centralnem delu Slovenije. Zato jaz tukaj ne bi nič spreminjal. Potrebno pa je namenjati kohezijska sredstva za zmanjševanje razlik. Ne pa da, to že kar vrsto let delam, da ta sredstva vlagamo v nekatera področja, zadeve se pa na nek način ne zmanjšujejo. To se mi zdi ključno.

Kar se tiče, gospa Suzana, glede ukinitve zakona o dohodnini. Absolutno se bom boril, da olajšave, ki so v tej zakonodaji in ki seveda nimajo takšnih finančnih učinkov na proračun ostanejo znotraj te zakonodaje. Vi veste, da jaz, zelo moram biti iskren, jaz nisem tega zakona podprl, pa vam bom povedal zakaj. Zaradi teh olajšav seveda gredo postopoma do petih let, na koncu do 7 tisoč 800 evrov olajšave, zato ker sem takrat že si domišljal, da ta država mora imeti tudi denar, denar zato da bo intervenirala. Ker če mi v proračunu denarja ne bomo imeli, mi ne bomo mogli intervenirati. Problem pa je na kakšen način sproduciramo in na kakšen način spustimo denar nazaj v obtok.

Kar se tiče olajšav, seveda to ni pod moj resor, ampak kar se tiče olajšav najsi bodo za vajence, najsi bodo za vse to kar si naštevala, absolutno se bom boril, da ostane in mislim, da tudi bo. Kar se tiče pa, to sem pa že prej povedal, ne vem če ste slišali, poglejte, ne vem zakaj je bilo potrebno pri zakonu o dohodnini, pa to ni polemika, spustiti procente pri oddajanju nepremičnin. Tega resnično ne razumem. Se pravi, ljudje, ki imajo pet, šeste stanovanj bodo sedaj plačali mislim, da kar 10 ali še več procentov manj kot pa prej. Tega, moram reči, da ne razumem zakaj. Ker od tega nimajo nič ljudje, ki živijo od svojega dela in nimajo nobenega stanovanja. Tisti, ki imajo pa pet, šest, sedem stanovanj in še ta stanovanja in te nepremičnine rastejo, pa hvala bogu, da bodo plačali malo več v državni proračun. In jaz sem se pogovarjal z vsemi podjetniki v Sloveniji najmočnejšimi. Oni s tem glede nepremičnin, glede nepremičnin za oddajanje nimajo problema. Pogovarjali pa se bomo z objekti, ki so osnova za to, da lahko gospodarstvenik dela. Tako, da to je stvar Ministrstva za finance in stvar na konec koncev vseh v vladi in vseh v tem Državnem zboru.

Tako, da kar se tiče zagotavljanju kadrov. Mi moramo v bistvu razvojna delovna mesta omogočiti. Mi moramo, in to sem pa že prej rekel pri tej socialni kapici, če bomo mi znali, če bomo mi znali subvencionirati prispevke za razvojna delovna mesta, se pravi za inženirski kader in tako naprej, potem bomo znali privabiti ljudi nazaj. Govorim naše državljane in tuje. In veste, kaj mi tuji pravijo? Glede na kje je Slovenija pozicionirana globalno, kakšna je Slovenija glede, kakšno priložnost ima glede varnosti, kakšno priložnost ima glede zelenega podnebja, je živeti v tej naši državi zelo v redu. Tako, da jaz mislim, da lahko tukaj z enim miksom naredimo in zagotovimo, da pridejo kadri v našo Slovenijo.

Tako, da in jaz se strinjam, ko se pogovarjamo, in tukaj se z vami absolutno strinjam, ko se pogovarjamo o spremembi kakršnekoli davčne zakonodaje, seveda takrat podjetniki, investitorji stopijo na zavoro. Ker oni morajo ta prvi glede na tisti, ki je resen investitor, ki želi v Sloveniji investirati, mora pregledati kompletno situacijo, se pravi, kakšno imamo pravno okolje, kakšni so pogoji za delo, kako je možnost speljati logistiko in nenazadnje kakšno imamo davčno okolje. In zato je potrebno, to sem mojega mnenja, davčno okolje moramo na nek način spraviti takšno, da bomo 10 let ga na miru pustili. Ja, lahko da se bo naredilo zaradi zunanjih šokov, da bomo morali kaj hitro odreagirati. Vi veste, kaj je Madžarska 3 dni nazaj naredila. Jaz se s tem težko strinjam, ampak vseeno treba je narediti davčno okolje, ki ga bodo, prvič, ljudje ali pa podjetniki razumeli in ki bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo. In vendarle je pa treba nekaj povedati pri tem davčnem okolju. Davek na dobiček je v Sloveniji 19 %. Če upoštevamo, zdaj pa moramo biti odkriti, če upoštevamo vse davčne olajšave, je pa efektivna stopnja tega davka 12, 13 %. Tu smo že kot neka davčna oaza. To moramo biti odkriti. Zdaj Avstrija ima 25 %, Nemčija ima 29 %. Madžarska je res, tudi to moramo povedati, ima pa 10 %. Ampak ni samo za podjetnika davek tisti, ki je problematičen, vse ostalo je problematično lahko. Ali pa prednost. Tako, da zdaj mi smo pri tem Zakonu o dohodnini znižali tudi davek na izplačilo dobička iz 27 na 25 %. Gospa Suzana, to je brez zveze. Res brez zveze. To samo, bom rekel, tudi na konec koncev ljudem, ki živijo samo od dela, pomahamo z rdečo zastavo. Kaj smo s tem naredili? Jaz se grem zdaj, generalno vem, da podjetniki, mala podjetja, obrtniki, mali d.o.o.-ji, dajte mi jih 10 našteti, ki so si v zadnjih 10-ih letih izplačali dobiček. Se pravi, ta prvo ga moraš imeti, plačati dobiček, potem pa še plačati 25 %. Nobeden zato, ker vsi investirajo nazaj podjetje in ker živijo s tem podjetjem. Saj če ga sam sebi vzame. Tako, da tukaj se mi zdi, so neke stvari, ki ne bom rekel, da so bile slabo premišljene, ampak zaradi tega plačila, se pravi tega procenta iz 27 na 25 % niti nobenega nismo ne dobili in tudi nobenega ne bomo izgubili, če bomo slučajno to vrnili nazaj. Ampak pri davčni zakonodaji to moramo narediti dogovorno, moramo si vzeti čas in nalog mora jasno vedeti kaj dobi. To je to, kar sem mislil vam povedati.

Gospodu Kordišu – tovarišu Kordišu - se opravičujem. Mi imamo eno težavo, če govorimo glede energetike mi to nafto – govorim za nafto – kupujemo na prostem trgu. Mi nimamo tako kot Hrvati, ki imajo svoje rafinerije je že drugače ali pa katere države, ki pač lahko črpajo nafto tako, da mi smo odvisni pri tem od na neki način borzne cene koliko bomo sredi morja pač kupili to nafto. Draginja, ki je nastala v Sloveniji je seveda tiči v razlogu, da so šli pretežno te energenti bom rekel na neki način se dvigujejo v nebo. Kaj to pomeni? Vojna je bom rekla naredila še eno drugo težavo glede prehrambnih cen. Kolikor koli vemo, da je Ukrajina pa Rusija ena največjih izvoznikov žitaric sedaj veste, da imamo tudi logistične probleme pri tem izvozu in to je sedaj ne neki način pognalo cene v nebo. Jaz ne verjamem, da tudi ta trenutek trgovci špekulirajo in dvigujejo ceno, kjer lahko. Tam, kjer špekulirajo in si delajo dobičke je treba na neki način v časih, ko so hudi časi zadeve ustaviti se moramo usesti in pogovoriti vsi morajo preživeti. Mora preživeti gospodarstvo mora preživeti trgovec, proizvajalcev in moramo poskrbeti za ranljive skupine. Mi imamo Zakon o kontroli cen. Jaz mislim, da je potrebno na ravni Vlade tako oblikovati svet za cene in glede na domačo in evropsko zakonodajo proučiti kako lahko država ustrezno reagira in zaščiti potrošnika ne to moram sedaj opozoriti ne, da bi s tem sedaj tudi pa sedaj povzročila tudi gospodarstvu, da bo šel v rdeče številke. Ni probleme nekaj časa, ampak da bomo prišli celo do ne vem kakšnih stečajev, ker to kar se sedaj dogaja, kjer se pošiljajo račune sem ter tja to ni po moje rešitev. To gre za po mojem v nadaljevanju pa seveda mora biti to medresorsko usklajevanje med Ministrstvom za socialo, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za finance in tukaj moramo s socialnimi ukrepi, ker nekatere zadeve ne bomo mogli, ker nekatere tržne zadeve tudi morajo delovati za nekatere socialne probleme težave moramo s socialnimi ukrepi ljudem, ki ta trenutek težko živijo absolutno pomagati.

Kar se tiče gospoda Gladek. Upam, da nam bo proti koncu te seje ta trema minila. Jaz vas pozdravljam in se veselim sodelovanje seveda z vami. Sedaj okoli davčne zakonodaje sem približno v bistvu to odgovoril gospe Lep Šimenko. Jaz upam, da me bodo tudi upoštevali seveda je pa treba gledati ne bomo mogli vsi gledati samo svoje resorje in svoje prioritete, ker če bomo to gledali, potem ne bomo prišli do rešitev. Če bomo znali gledati malo eni pravijo big picture, če bomo malo znali gledati širino, potem bomo lahko na neki način pomagali.

Glede minimalne plače. Mi imamo Zakon o minimalni plači, ki je zelo jasen in se usklajuje z inflacijo in jaz mislim, da glede na to kakšno inflacijo imamo bo minimalna plača tako ali tako po izračunu prišla blizu 800 evrov, če že ne čez. Se pa za vami strinjam. Mi prihajamo, pri nam se škarje zapirajo in je to eden velik problem. Zdaj glede lastništva podjetij, lastništvo kjerkoli, pri katerikoli stvari pomeni na eni strani obveznost, na drugi strani odgovornost. In verjemite mi, da ljudje, če bi znali jim dat po avstrijskem sistemu 13. in 14. plačo in da jih dobro plačamo, da jim damo, to morate tudi vi na desni strani pohvalit, v Šarčevi vladi, vsaj za moje pojme, smo naredili potezo z neobdavčenim regresom, kjer ljudje dobijo neto za bruto, in vsi pozdravljajo. In če gledate zadnje rezultate kakšne, ko firme dajejo relativno dobre regrese, je treba v tej smeri narediti. Moramo pa narediti zakonodajo predvsem v takšnih firmah, ki so, bom rekel, vezane bolj na, bom rekel, na to, da niso tako industrijske, tam pa mora imeti lastnik podjetja in delodajalec dobro zakonodajo, ki bo seveda vezana na zakonodajo, kar se tiče pravic, kar se tiče plačila davkov, da bojo lahko na nek način vstopali in izstopali iz podjetij. Tako da jaz tukaj se z vami strinjam. Okoli 30-urnega delavnika pa glejte, to v tujini nekje že je. Jaz ga ta moment imam iste pomisleke, kot vi, vendar treba se je pogovarjat, jim dat možnost, mogoče bojo pa to nekatera delovna mesta v nekaterem segmentu gospodarstva privlačna. In mogoče bomo dobili tudi kakšen razvojni kader v državo, zato ker bojo lahko delali 30 dni in ostale dni posvetili družini. Ne sme biti obvezen zaenkrat, mora biti na prostovoljni bazi. Jaz upam, da sem zaenkrat vse odgovoril.

Hvala lepa.