Predsedujoča, hvala za besedo.

Slovensko gospodarstvo je zelo vpeto v globalni kapitalizem in zaradi tega tudi na krize kapitalizma precej ranljivo. To smo večkrat videli v zadnjem desetletju ali dveh. Smo videli na primeru finančno-gospodarske krize, kako nas je prizadela. Videli smo na primeru epidemije Covid-19 v njenemu gospodarskemu delu, kako so se razsule globalne dobavne verige in kakšne so bile te posledice pri nas doma. In navsezadnje to sedaj občutimo z draginjo na področju energentov in prehrane, ki ne izvira, kot se v zadnjem času pojavljajo interpretacije iz denimo vojne v Ukrajini, ampak vojno v Ukrajini predhodi. Začela se je v osnovi s špekulacijo velikih igralcev na področju preskrbe z energenti v globalnem merilu. In to špekulativno navijanje cen, umeščeno v tržno organizacijo preskrbe, je nato pognalo navzgor inflacijsko spiralo po celotnem zahodnem svetu. Pozna se po celotni obli in to občutimo potem tudi pri nas. Seveda Slovenija kot neka majhna država tu ne more kaj veliko storiti v globalnem merilu in je čisto brez veze, da se pretvarjamo, da bi lahko, imamo pa navznoter države na voljo določene mehanizme, ki jih je bilo včasih več. Svoj čas je država, je Slovenija kot država posedovala nacionalnega trgovca Mercator, pa so ga pretekle vlade sprivatizirale. Recimo v primeru prehransko-predelovalne verige smo imeli v nacionalni lasti Žito, pa je bilo to Žito odprodano. Tudi vpliv v Petrolu s strani države je bil svoj čas močnejši, kot je danes. Zato me od vas, gospod Han, kot od kandidata ministra zanima, kako boste pristopili iz svojega področja, iz gospodarskega ministrstva k naslavljanju draginje. Gospod Golob je v svojem uvodnem nagovoru h kandidaturi za mesto predsednika vlade dejal, da naj bi to reševanje potekalo v 2 sklopih, da se bomo najprej posvetili vzrokom, še nato pa pride na vrsto regulacija. In me nekako zanima, če razmišljate tudi v smeri, da bi okrepili lastniške deleže države v podjetjih, ki jim lahko rečemo strateško pomembna, celo infrastrukturno pomembna, zlasti na področju preskrbe z energenti in s prehranskimi izdelki, pa seveda v prehransko-predelovalni verigi naprej in seveda z namenom, da se zaščiti na eni strani tako proizvajalca, kot je domači slovenski kmet, kot tudi potrošnika, ki sedaj plačuje končni račun v višjih položnicah in višjih cenah v trgovini.

Hvala.