Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav sem skupaj, predvsem pa kandidatu za ministra!

Zdaj uvodoma smo lahko slišali, da naj bi v vašem mandatu bil poseben poudarek na odpravi oziroma boju proti revščini. Namreč na vidiku je problem draginje, ki se nekako že čuti trenutno z dvigom cen energentov in tudi cen hrane, navsezadnje, ki je že udarila po žepu naše državljanke in državljane. Torej posledice tega dviga se že občutijo. Prav tako pa je na vidiku jesen, zima, kjer bo ta problem še posebej pereč. Zdaj, nekaj smo že slišali, kakšne ukrepe imate v mislih kot je zvišanje najnižje zagotovljene pokojnine pa minimalne plače, ampak po drugi strani lahko iz vsebine koalicijske pogodbe tudi razberemo, da pa hkrati nova prihajajoča Vlada uvaja tudi nove dodatne davke, ki bodo udarile po žepu državljane, prav tako naj bi bil na vidiku razveljavitev Zakona o dohodnini, ki je nenazadnje prinesla razbremenitev plač prav vsem. Zato me zanima. Kakšni so potem vaši izračuni teh ukrepov oziroma koliko jih bodo ljudje dejansko občutili, če boste na eni strani sicer nekaj dvignili, ampak po drugi strani pa dodatno obdavčile prihodke državljanom. Pa tudi kakšne konkretne ukrepe pripravljate za tiste, ki so mogoče tik nad to minimalno plačo, ki jo vi predvidevate sicer v višini 800 evrov, če imam pravi podatek iz koalicijske pogodbe. Zdaj me zanima tudi kako ste prišli na ta znesek 800 evrov. Namreč glede na trend rasti plač v zadnjih dveh letih bi slej kot prej tako in tako prišli na ta znesek še v tem letu, po drugi strani pa vemo, da po izračunu je prag tveganje revščine trenutno približno 813 evrov. Zdaj, zakaj se niste odločili ali pa lahko morda vseeno državljani pričakujejo, da boste z dvigom minimalne plače prišli vsaj na ta prag tveganja revščine, zlasti seveda iz vidika, da nas v prihodnje kaže kar velika kriza na obzorju.

Če nadaljujem. V koalicijski pogodbi imate zapisano uvedbo univerzalnih temeljnih dobrin za otroke in mladino. Tukaj bi želela odgovor, kaj Konkretno imate pri tem v mislih, kajti v koalicijski pogodbi ni ničesar podrobneje zapisano. Moram pa reči, da pozdravljam tale vas stavek, ki ste ga povedali. Namreč vsi otroci ne glede na to v kakšni družini so rojeni, morajo imeti enak potencial za razvoj. Zdaj, iz tega vidika vas sprašujem. Ali podpirate uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki ga imate v svojih programih tudi zapisane vaše koalicijski partnerici, torej Gibanje Svoboda in pa stranka SD.

Če preidem še na naslednje področje in sicer delovanje oziroma organizacija centrov za socialno delo. Tudi ta cilj, da se torej delo centrov približa ljudem s poudarkom na terenskim delom, se mi zdi še kako potreben v tem momentu, ampak glede na to kaj imate zapisano v koalicijski pogodbi, me zdaj zanima. Ali gre po eni strani za bolj finančno napajanje določenih izbranih nevladnih organizacij ali pa mislite dejansko delo teh centrov približati ljudem. Kaj imam tukaj v mislih, in sicer, vrnitev teh institucij tam kjer so bile leta 2018 kar nekako izbrisane s strani takratne Šarčeve Vlade. Namreč, v pogodbi omenjate tesnejše povezovanje centrov za socialno delo z nevladnimi organizacijami. Zdaj me zanima s tega vidika, katere nevladne organizacije so to - pod nevladnimi organizacijami pojem namreč zajema marsikaj – in na kakšen način je povezovanje predvideno, kako bo to potekalo. Ali so za to predvidena kakšna dodatna finančna sredstva pri nevladnih organizacijah, kakšno vlogo naj bi imele nevladne organizacije v teh postopkih; predvidevam, da verjetno tudi kakšne pristojnosti in odgovornosti. Glede na dejstvo, kot ste že sami povedali, takratna reorganizacija centrov iz leta 2018, ki jo je izvedlo ministrstvo, je bila deležna kar velikih kritik s strani državljanov, kajti zaradi centralizacije teh centrov so postali centri za socialno delo težje dostopni ljudem, ki pa potrebujejo te storitve, pa ne mislim samo v nekih manjših občinah ali upravnih enotah. Vem tudi za konkreten primer: skoncentrirali so se tako v mestna središča, in sicer samo v eni upravni enoti, Slovenska Bistrica pokriva približno 35 tisoč državljanov in so ostali brez centra za socialno delo s takratno reorganizacijo. In zanima me, ali predvidevate tudi, da bi se nazaj vzpostavili ti centri, ki so bili takrat leta 2018 ukinjeni.

Eden izmed ciljev ministrstva je, glede na vsebino koalicijske pogodbe, tudi posodobitev informacijskega sistema za izračun upravičenosti do socialnih pravic. Glede na izzive, torej, ki nas čakajo na tem področju ob nezavidljivi situaciji v prihodnosti, me zanima, zakaj je tu potrebna ponovna obremenitev državnega proračuna z uvedbo dodatnih informacijskih sistemov ali posodobitvijo novih. Namreč, leta 2019 je bil na centru za socialno delo uveden že nov informacijski sistem, ki je stal približno 3,5 milijona evrov takrat naše državljane. In takratna ministrica Ksenja Klampfer je zagotovila, da se s tem uvaja hitrejše in učinkovitejše delo tako zaposlenih kot tudi varne, hitrejše in kakovostnejše storitve za naše državljane. Zato me zanima, kaj bo ta dograditev, prenova ali pa celo uvedba kakšnega novega informacijskega sistema torej doprinesla.

Če se v nadaljevanju dotaknem področja trga dela. Tu vemo, da trenutno največji izziv podjetij je prav soočenje s pomanjkanjem delavcev na trgu dela in s kadrovsko problematiko. Če se malce sprehodimo po podjetjih, gospodarskih družbah, lahko rečem, da praktično trenutno skorajda ni podjetja, ki ne bi bilo primorano reševati kadrovskih stisk. Zdaj me zanima, ali je vaš cilj iz koalicijske pogodbe, torej skrajšanje polnega delovnega časa na 30 ur, sploh izvedljiv, ob dejstvu, da se s tem še dodatno ruši organizacija dela, povečujejo se stroški, ker bo v tem primeru potrebno zaposliti tudi več ljudi. Zanima me, ali boste na tem ukrepu vztrajali kljub dejstvu, da je kandidat za ministra za gospodarstvo, torej gospod Matjaž Han, na svojem zaslišanju tudi povedal, da to skrajševanje delovnega časa trenutno ni aktualno. Zdaj me zanima, kako je pa to z vidika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Torej, ali lahko pričakujemo ta 30-urni delovni teden, da bo vzpostavljen, ali ne, in ali to velja tudi za javni sektor. In kot drugo, glede na izziv pomanjkanja kadra na trgu dela, me zanima, ali boste morda slednje poskušali reševati tudi z aktivizacijo dolgoletnih prejemnikov socialnih transferjev, da se ponovno aktivirajo na trg dela, kajti tudi sami ste povedali, da se število prejemnikov socialnih transferjev iz leta v leto viša. Tudi po mojih statističnih podatkih je problem zlasti v tem, da sem množično sodijo predvsem tisti, ki so v najboljših letih in bi morali biti nekako v tem pogledu najbolj delovni aktivni. Zato me torej zanima, ali boste poskušali, in to na kak način, te zdrave prejemnike denarne socialne pomoči aktivirati v delo, torej, da ne boo odvisni od vsakokratne socialne politike vladajoče oblasti, ampak, da si bodo sami ustvarjali prejemke za svoje preživetje.

Pozdravljam vašo namero iz pogodbe o učinkovitejši odpravi sistematičnih kršitev delovne pravne zakonodaje. Me pa zanima, ali boste slednje storili tudi na področju prejemnikov denarnih socialnih transferjev, kajti tudi tukaj vemo, da se v praksi dogajajo anomalije.

Govorili ste v te smeri tudi o okrepitvi Inšpektorata. Zdaj me zanima, ali predvidevate dodatne zaposlitve inšpektorjev, kdaj in pa koliko?

Če se še dotaknem tudi pokojninske zakonodaje, ker vidim da imate, tako iz koalicijske pogodbe, kakor tudi iz vašega uvoda, konkretne poudarke. Tu pa me zanima, ali zagovarjate, da se državljanom vrne odvzeta pravica do državne pokojnine. Namreč vemo, kaj se je leta 2012 s tako imenovano Svetlikovo pokojninsko reformo zgodilo. Odvzete so bile te državne pokojnine, takrat, približno 16 tisoč 500 upravičencem, in zato bi želela od vas odgovor, ali se lahko pod vašim mandatom nadejamo ponovne uvedbe teh pokojnin?

Potem, zanima me, kdaj lahko državljani pričakujemo novo pokojninsko reformo?

Ali boste odpravili obstoječo anomalijo sistema, ko ljudje, ki delajo polnih 40 let, torej polna leta, brez kakršnegakoli dokupa, zaradi neizpolnitve pogoja starosti se ne morejo upokojiti in morajo zato delati toliko več.

In pa, ali nameravate dvigniti starostno dobo za upokojitev, glede na to, kako je trenutno pokojninski sistem. Če da, me zanima, kdaj?

Potem glede dviga najnižjih zagotovljenih pokojnin. Zdaj, rečeno je bilo, da jih boste najprej dvignili na 700 evrov. Glede na to, da, kot sem že povedala, prag tveganja revščine je trenutno po izračunu 813 evrov. Zdaj, napovedali ste tudi, da boste sami naredili ponovni izračun teh praga tveganja revščine. Me zanima, zakaj potem se te pokojnine ne bodo dvignile vsaj na prag tveganja revščine oziroma, kdaj lahko pričakujemo, da se bodo, da bodo to res starostniki res imeli zagotovljen tisti minimalni minimum za svoje preživetje.

Glede varstvenega dodatka, ki ste ga omenili, me zanima, ali boste sledili pozivom Sindikatu upokojencev, ki zahteva, da se znesek varstvenega dodatka zviša in izvzame iz sistema socialnih transferjev.

In pa še glede dolgotrajne oskrbe. Zdaj vemo, da sistem v praksi še ni zaživel. Živijo pa nekateri programi oziroma pilotni projekti, zlasti glede zunaj institucionalnih oblik te oskrbe. Eden izmed tak je mogoče tudi dom doma za starejše. Glede na to, da je odhajajoča vlada že nekatere, v mislih imela podaljševati, me zanima, ali bo tudi pri nas, oziroma s prevzemom z vaše strani Ministrstva, volja, da finančno se financirate, da se bodo ti projekti izvajali še naprej, da bodo torej imeli starejši zagotovljene oblike pomoči do vzpostavitve tega Zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi.

Toliko za enkrat. Hvala lepa.