Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Jaz bi imela nekaj vprašanj. Malo bom skakala mogoče iz osnovne šole na fakultete in tako.

V koalicijsko pogodbo ste zapisali »bitka za talente« in si kot enega od ciljev zadali ustaviti beg možganov, spodbujati kroženje možganov in že sami v tem razdelku razmišljate v smislu, da mladi odhajajo predvsem zato, ker ni poskrbljeno za pogoje, ker nimajo stanovanj, predvidevam, da to pomeni, po najboljših urbanističnih praksah in krepitev univerzalno dostopnih javnih storitev, kot sta javno šolstvo in zdravstvo, da bi s tem dvignili kakovost bivanja in poskrbel, da mladi ostanejo v Sloveniji. V vseh teh letih, kar sem v politiki in kar se pogovarjamo o tem, zakaj mladi dejansko odhajajo, je pa največkrat izpostavljen kot razlog, seveda, da so plače preobremenjene in potem tudi tisti, ki, torej, imamo veliko, kot ste rekli, izobraženih ljudi, pridejo s fakultete, potem ne dobijo zaposlitve, če pa jo dobijo, je pa njihova plača, sploh tisti, ki so bolj izobraženi, precej bolj obremenjena, kot v primerljivih državah drugje.

Ravno zato je bil sprejet Zakon o dohodnini, novela Zakona o dohodnini in jaz se strinjam, da so tudi drugi pogoji pomembni, ampak tudi to je en zelo pomemben pogoje, kajne, sicer ne bomo teh ljudi obdržal tukaj. Tako da, čeprav ni z vašega področja, no, napovedal ste spremembo Zakona o dohodnini. Jaz sicer mislim, da smo s tem zelo malo razbremenil, da smo šele komaj naredil kakšen prvi korak, od tiste spremembe, da smo ukinil davek na izplačane plače leta 2008, praktično nismo v vseh teh letih nikoli nič naredil na razbremenitvi plač, to je bil prvi en, bolj tak, resen pristop in se mi zdi no, da bi bilo vseeno dobro, da se še enkrat o tem razmisli, no, ali je to res pametna odločitev, da se stvar vrne na začetek in, mimogrede, boste tudi od Evropske komisije stalno dobival v poročilih, da moramo razbremenit delo in boste nekaj morali na tem naredit, kajne. V zvezi s tem no, če želite kaj, ne vem, ali ste se že kaj potem še dodatno pogovarjal, kako bo z Zakonom o dohodnini?

Zdaj, zapisal ste v koalicijsko pogodbo, da boste v osnovnih šolah zagotovil brezplačno prehrano, potem tudi za dijake malo kasneje. Zdaj, saj veste, da smo to že imel, v času naše Vlade oziroma, ki smo jo vodil mi, pa je potem, zdaj vaša koalicijska stranka SD, to odpravila. Tako da, se boste moral dogovorit, ali to vsi podpirate, glede na to, da je bil takrat njihov glavni odgovor ali pa argument, da so to naredil, zakaj bi imel nekateri zastonj prehrano, če pa imajo dovolj sredstev, da…, njihovo stališče je bilo pač da, se, da je brezplačna prehrana za tiste z nižjimi dohodki, za starše z nižjimi dohodki, ne pa za tiste, ki si to lahko privoščijo oziroma plačajo.

To je ena stvar. Pa, ne vem zakaj je pač posebej, da bo brezplačno, torej, posebej za osnovno šolo, potem pa malo kasneje, da boste učencem in dijakom zagotovil. Se pravi, če prav razumem, bo in v osnovnih in v srednjih šolah. Potem ste napisal, da boste zagotovil učni proces, v katerem bo imel učitelj manj administrativnih obremenitev. Me zanima, kako boste to naredil? Potem pa to, kar ste omenil, matura in nacionalno preverjanje znanje. Meni se zdi, da gre ravno v zadnjih letih razmislek v drugo smer, kajne, da, če primerjamo pred leti, ko smo imel sprejemne izpite, kakšen profil smo dobil na srednje šole ali pa na fakultete. Torej na fakultetah so bili sprejemni izpiti. Zdaj se nam je pa zgodil to, da imamo res maturo, ki je merilo ali pa vrata na fakultete, pa vprašanje, če dobimo potem tisti kader, ki bi bil najboljši. Dobimo tiste, seveda, na Medicinsko fakulteto, recimo, ki so zelo pridni in dobro naredijo maturo, niso pa mogoče najboljši za zdravnika.

No, mislim, zdaj tako malo poenostavljam in vprašanje, če nismo pri nekaterih poklicih ali pa pri teh, bom rekla, se mi zdi, in pri učiteljih, recimo, tudi vsak ni za učitelja, čeprav je maturo dobro naredil, kajne, ali pa, ne vem, pravniki, zdravniki… Se mi zdi, da bi morale no, pa, dobro analizo naredit o tem, kaj smo v teh letih, odkar pač maturo imamo, ali smo dosegli to, kar smo želeli doseči s tem. Meni se zdi, da ni mogoče najboljše, no, da je, so sprejemni izpiti vseeno, so fakultete dobile potem tak kader, ki so ga lahko, bom rekla, v tisti smeri za katero se je nekdo odločil usposobili in so bili, recimo, najboljši tam, ne pa samo pač rezultat mature. In sedaj če bomo isto delali z nacionalnim preverjanjem znanja iz osnovnih šol v srednje šole ne vem, če bomo ravno dosegli to, da bomo imeli prave ljudi v pravih šolah, da bodo jutri dobri zdravniki, pravniki, učitelji in tako. Tukaj mogoče en razmislek oziroma kako si to predstavljate.

Potem za visoko šolstvo ste rekli, da si boste prizadevali za hitrejše zaključevanje študija. To me zanima, kako boste naredili.

Veliko govorite v koalicijski pogodbi, seveda, o javnem šolstvu. Normalno, javno šolstvo bo vedno hrbtenica in glavni del, to tudi mi zagovarjamo in ni nobene dileme. Smo pa seveda tudi za malo bolj konkurenčno okolje in mislim, da pač zasebne osnovne šole, srednje šole in fakultete prinašajo tudi nekaj svežine. Vi ste rekli, da bomo odprli drugim, da pridejo, pa v Evropo. Tam je to standard. Razmerje med zasebnimi in javnimi šolami je precej bolj ugodno, recimo, v evropskih državah kot pri nas, kje smo praktično na repu EU po število zasebnih šol. Med tem ko vemo, da učenci iz škofijske gimnazije ali pa katoliških gimnazij dosegajo zelo dobre rezultate na maturi, jih je veliko med zlatimi maturanti. In jaz mislim, da bi moral biti interes, da so take tudi javne šole, da dvignemo kvaliteto tudi tam, ne pa da je stalno nekje problem, da imamo katoliške šole in da so ti otroci, njihovi učenci pač tam dobri. Mi si želimo, da bi bili vsi, na vseh šolah čim boljši, da dobijo čim več znanja, da iz tega pridejo potem res talenti, uspešni podjetniki in tako naprej. Mislim, da, jaz razumem, pač imate take koalicijske partnerje tudi, ki imajo malo težav s tem zasebnim, ampak mislim, da je treba pač najti eno pravo razmerje in ravnovesje med javnim in zasebnim, tako da me v zvezi s tem zanima ali zagovarjate konkurenco ali ne. In, ali se vam zdi, da imamo, torej da je ustrezno poskrbljeno tudi za zasebne šole, ali jih imamo preveč ali jih imamo premalo. Kako to ocenjujete?

Notri ste zapisali tudi povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom. Ko smo prebrali vaš intervju oziroma življenjepis smo videli, da imate kar nekaj izkušenj s tem. In me zanima, kako, na kakšen način boste to okrepili, ker je res zelo pomembno. Iz naših fakultet prihaja kader, ki ga gospodarstvo velikokrat ne rabi, zato imamo težave potem z zaposlitvijo teh ljudi ali pa se morajo potem usmeriti v nekaj drugega, da dobijo zaposlitev. Imamo pa področja kjer nam konstantno primanjkuje ljudi. In to obrniti malo ta voz je kar zahtevna reč. Priznam, da tudi v tej vladi nismo uspeli nekih stvari narediti, smo bili, bom rekla, bolj ambiciozni pa se vedno, torej se včasih težko stvari premaknejo, ker če so precej zabetonirane. Recimo, problem bo dovolj kadra za dolgotrajno oskrbo. Vemo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Mi smo sedaj povečali vpis na medicinske fakultete, ampak še vedno so pa omejitve za srednje zdravstvene šole. Spet ne odgovarjamo na potrebe. Res je tudi, da veliko mladih hoče priti v Ljubljano tudi v srednjo šolo že. Nekje drugje, v Trbovljah ali pa kje je prosto, recimo, na srednji zdravstveni, ampak vsi bi bili v Ljubljani, še frizerke bi bile v Ljubljani. To moramo pač tudi nekako prepričati ljudi, da je vseeno fajno, da so tudi v svojem domačem okolju, da ni vse samo v Ljubljani tako fajn. Zanima me kaj boste tukaj naredili. Sedajle za letošnje leto je itak verjetno že pozno za šolsko leto septembra, ampak za naslednje leto je pa treba to pripraviti. Jaz tudi razumem, da sedajle ni kadra dovolj, ampak najbrž ker so potrebe velike bomo morali razmišljati tudi o tem o turnusih, da bo dopoldan in popoldan, kar sedaj praktično ni, samo to že malo opustili, čeprav ko sem pa jaz hodila na gimnazijo, smo pa imeli tako. Tako da, kaj boste v zvezi s tem naredili, se pravi, da zagotovimo in dovolj kadra za dolgotrajno oskrbo, pa pač vse te, kar rabimo v medicini oziroma na področju zdravstva. Zdaj na ministrstvu so sicer pripravili, na Ministrstvu za zdravstvo, ki sicer ni vaše, strategijo razvoja kadra, ampak seveda je ključno tukaj pa šolstvo, da pripravimo te stvari in da se pač zagotovi dovolj kapacitet izobraževalnih, da dejansko to naredimo. In v nadaljevanju, da potem vsi ti ljudje ne odidejo v Avstrijo in kam drugam. Če jih tukaj izobrazimo, za njih pač porabimo določena sredstva, potem nam pa pobegnejo, tukaj bo treba najti en pameten recept, saj vam ga ne znam povedati, ga boste morali vi poiskat. Napisali ste tudi, da bomo zmanjšali torej učne programe. Veliko vemo, da je balasta, ogromno informacij, pa mogoče manj pa ene logike, pa tako naprej. Me zanima, kaj boste in na kakšen način se boste tega lotili. Jaz mislim, da je bil zdajle Covid prav en tak dober čas, ko bi lahko, ker so učitelji bili sami prisiljeni že črtat tisto, kar je manj pomembno, ker enostavno niso mogli vsega odpredavat na daljavo, da se pač to, kar se je zdaj izkazalo v tem času, nekako izkoristi in da se na ta način zmanjša, sploh na račun športa, kjer ste rekli, da bi bilo več športa v šolah. To je bilo tudi v našem programu in seveda to pozdravljamo in smo prepričani, da bi bilo to dobro. Tam, kjer pa zapišete, kaj vse bomo, katere kompetence bomo razvijali skozi vzgojno-izobraževalni proces, se o vsem tem strinjam, inovativnost, kreativnost, umetniško izražanje. Mislim pa, da manjka malo podjetništvo. Mi smo dali že pred leti v osnovno šolo v cilje osnove podjetništva. Jaz mislim, da moramo mlade malo tudi teh osnovnih stvari naučit, ker vseeno je še največ ali pa veliko espejev kasneje in tako in je treba mlade malo v tem smislu tudi, bom rekla, opolnomočit, da se pač tega ne bojijo in da se tega lotijo. Pa še vaše mnenje o poklicnem izobraževanju, vajeniškem sistemu. Vemo, danes ne dobiš mizarja, keramičarja, vodovodarja. Vse smo naredili iz poklicnih šol same gimnazije in zdaj imamo gimnazij ogromno, gimnazijcev ogromno, nimamo pa teh poklicev, ki so, ne vem, 3 plus 2 ali pa to, kar so lahko zelo hitro v bistvu na trgu in praktično tudi poskrbijo zase in začnejo čim prej potem tudi plačevat davke, da ne govorim natakarji in podobno. Tako da me zanima, kaj na tem področju mislite narediti. Kadrovske štipendije so, ampak se nekako ta sistem ne obnese. Jaz ne vem, niti štipendije več niso zanimive za te otroke ali kako. Treba je mogoče še kakšen korak naprej, da je potem tudi že zagotovljena zaposlitev ali pa kaj podobnega.

Toliko, hvala lepa.