Še enkrat lep pozdrav in hvala. Spoštovana poslanke, spoštovani poslanci!

Preden začnem predstavitev, mi dovolite, da predstavim ekipo, ki je tukaj danes z mano. Meni je posebej v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili, člani naše ožje ekipe in to je tudi ekipa, ki je sestavljala vsebino, ki se je potem nato seveda prelevila v koalicijsko pogodbo. Na moji levi strani je Dorijan Marušič, vsi ga poznate, posebej ga ne bi predstavljal. Kasneje v nadaljevanju bom predstavil funkcijo in vlogo, ki jo bo imel v naši ekipi. Na moji desni strani, pa bom začel s skrajne desne je dr. Mirta Koželj. Ona je z mano začela pisati vsebino, nato smo skupino širili. Tudi njena vloga bo na ministrstvu jasna in jo bom kasneje posebej predstavil. Metko Paragi vsi poznate, bo poskrbela tudi za en del nove ekipe in sistema, ko se bo potem vzpostavil. In ob meni je Aleš Šabeder, njega tudi poznate, tako da na moji levi in na moji desni sta gospoda, ki sta bila že ministra, ki sta dala že nekaj stvari skozi. Dorijan je bil tudi sekretar na MZ, oba poznata sistem. Dorijan bolj iz matematičnega dela, Aleš bolj iz ekonomskega dela. Skratka, to je ekipa, ki je pisala vsebino. Zelo veliko je bilo vprašanj v zadnjih tednih kdo je del ekipe, ali sem sam ali ne. Nisem sam. Ni od mene odvisno vse. Ekipa je tukaj. Ekipa je spisala vsebino in to vsebino bom sedaj poskušal kar se da najbolje predstaviti. Manjka tukaj še Erik Brecelj, ki bi moral biti danes z nami in se seveda opravičuje. Ni prisoten zaradi zdravstvenih težav in mu želim čim prejšnjega okrevanja. Tudi on je del ožje ekipe. Midva sva skupaj že dolgo in je zelo aktivno sodeloval pri pisanju vsebine.

Pa mi dovolite, da se predstavim sedaj še sam. Jaz sem pravzaprav otrok sistema. Prihajam iz Izole. Končal sem osnovno šolo v Izoli, gimnazijo v Kopru, vpisal sem medicinsko fakulteto v Ljubljani, nato sem delal pravzaprav tistih časih tudi še danes v enih boljših ustanov, to je Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Tam sem se naučil tistega kar znam delati. Nato sem dve leti odšel v Švico kjer sem videl sistem, tako kantonskem delu, se pravi v javnem delu švicarskega sistema kot tudi v zasebnem delu švicarskega sistema. Spoznal sem do potankosti. V tem času izobraževanja sem bil v različnih delih Evrope, videl sisteme, videl kako se operira, videl kako se pravzaprav bolnice vodijo in kako bi moral sistem pravzaprav teči. Vsi se boste spomnili leta 2013 sva z Erikom Brecljem in še z veliko skupino takrat ustanovili iniciativo zdravnikov, ki je premaknila mejnike v zdravstvu. Takrat smo razkrili marsikaj. Če bi gledal od takrat do danes smo nekje na isti točki ali pa morda še en korak nižje v samem zdravstvenem sistemu. Toliko o meni. Morda še kakšno besedo kasneje v nadaljevanju.

Zamislil sem si ali pa najbolje bi bilo, če bi kar povzel tisto kar je pred menoj predhodnik, moj minister opravil na zaslišanju, če bi enostavno prebrali tisto bi poskenirali isto zgodbo. Se pravi, pred 13 ali 15 meseci je na tem stolu sedel moj predhodnik in je opisoval zgodbe, pa ne bi tako, ker se mi ne zdi smiselno.

Kovid je v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema. Pa ne govorim o strokovnih, pač pa govorim o organizacijskih slabostih. Po dveh letih je zdravstveni sistem izčrpan, kader je na robu zmogljivosti, imamo pravzaprav izredno stanje tako na področju primarne medicine kot na področju urgentnih centrov. Morda smo na točki ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve. Smo morda tudi na točki ali pa skoraj gotovo smo na točki ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko spremeni, da je potem nepopravljivo. In nimamo čarobne paličice, da bi to spremenili. Nimamo niti način, da kakorkoli posežemo z neko agresijo, z zakoni ali s čimerkoli, sistem je razdvojen. Področje zdravstvene nege je na robu. Pa bom o vseh teh točkah še kasneje lepo bral skozi dokumente, ki smo jih skupaj z ekipo pripravljali.

V nadaljevanju bom skušal predstaviti tisto kar bomo kot ekipa poskušali narediti in kar mislimo, da je prav, da se naredi. Naša ekipa in predsednik vlade bi radi razbili tabu, ki je prisoten že 30 let. To pomeni, da se v zdravstvu nič ne da spremeniti, da je zdravstveni sistem nedotakljiv. Mogoče se bom v nadaljevanju tudi dotaknil različnih lobijev ali interesnih skupin. To je nekaj o čemer vsi govorimo, nihče pa še ni pokazal nikogar s prstom in nekje tavamo v temi. Vemo kdo so, vemo kje so, vemo kako so, nimamo pa mehanizma, da kakorkoli v to posežemo. Leta in leta se že govori o korupciji v zdravstvu, o nabavah, o preplačanih materialih. Žal se vsi dobro zavedamo, da so naše bolnice zastarele, da je oprema dotrajana, in to preko 85 %. Vsi vemo, da je načrt, sicer lepo zapisan za investicijo 2 milijard v naslednjih 10 letih, je pa vprašanje, kako bomo paciente do takrat zdravili, ali bomo sposobni dvigniti nivo.

In še ena točka, ki je po naši oceni najbolj problematična. V času Covid se je nam pripetilo nekaj, kar se nam ne bi smelo, se pravi, prišlo je do neenakovredne obravnave pacientov. Pacienti s Covid so bili oskrbljeni, marsikdo, ki ni imel Covid, ni prišel do zdravstvene oskrbe. Sistem se je na nek način v 2 letih Covid strategije ustavil. Nikogar ne bomo obtoževali. Opisujemo samo dejstvo in stanje, tako, kot ga mi vidimo. In žal se seveda tudi zavedamo, da takega sistema preko noči ni moč pognati, da bi se storitve opravljale na takem nivoju, kot so se v letih 2018 in 2019.

Zelo veliko je stisk, predvsem na področju duševnega zdravja. Imamo en cel kup težav s tem, ko smo ustavili preventivo na področju otrok in mladostnikov. Zadnja poročila nam kažejo, kako se je splošno zdravstveno stanje Slovencev v zadnjih dveh letih precej poslabšalo, kako nam je umrljivost strmo narasla. Po kazalih, ki jih vidimo, so ljudje, ki delajo v zdravstvenih sistemih preobremenjeni in izgoreli in tam daleč, najbolj v Evropski uniji. Vse to danes imamo, vendar tako je stanje.

Danes bi na tem mestu poskušal predstaviti način, kako bomo zadevo spravili spet do te mere, da bodo ljudje prišli do zdravnika, do zdravljenja. Predstaviti način, kako bomo vrnili zdravstveno nego spet v bolnišnice, da nam ne bodo uhajali ven in bodo delali izven sistema. Kako bomo spremenili Covid strategijo in poskušali v novem prihajajočem valu vse paciente enakovredno obravnavati. Kako bomo ponovno zagnali in nadgradili vse preventivne programe, da bodo ti na polno tekli. In kako bomo, nenazadnje, potem, ko sistem umirimo, to nam bi moralo uspeti v 6, 12, najkasneje v 18 mesecih. V tem času bomo vzporedno pripravili nov sistemski zakon, zato da postavimo sistem za naslednjih 20 let.

Toliko mogoče o tistemu, kaj je tisto, s čimer se seveda danes mi soočamo. Pa sem še pozabil verjetno neke stvari, ker jih je preveč. Tukaj bi mogoče na tem mestu, čisto na koncu še izpostavil, torej, prebivalstvo se stara. Mi bo imeli čez 20 let bistveno več starostnikov, kot jih imamo danes. V Sloveniji nimamo pravzaprav razvite in vpeljane geriatrije – to je medicine starostnikov. Imamo Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ni izvedljiv, in na ZZZS bijejo / nerazumljivo/, ker ne vejo, kaj bojo naredili in kako ga bodo izpeljali. Nimamo dovolj negovalnih postelj, kako poskrbeti za starostnike. Nimamo vseh mehanizmov, da bi imeli komplementarno medicino vpeljano, razvito in kontrolirano. In to so še izzivi, ki nam, poleg tistih prvih izzivov, prinašajo kar se da zahtevno delo, ne težko, ampak polno izzivov, ki jih lahko spremenimo skupaj.

Pa bi šel kar na tiste točke, ki se nam zdijo najbolj ključne. In, tisto, česar se bomo najprej lotili, to je takoj, ko bomo pričeli z delom, se bomo lotili celo poletje in bomo pripravljali kovid strategijo. Se pravi, jesen bo nek šesti val. Kako hud bo, kaj se je zgodilo tudi epidemiologi ne vedo. Najverjetneje bo nekaj zmernega, lahko pa se nam pojavi tudi kaj hujšega. Skratka, celotna zgodba se bo preselila na NIJZ. Strokovna skupina bo tam. Vodenje epidemije bo prevzel NIJZ z različnimi package-i. To zgodbo bomo kasneje predstavili. To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino. Na MZ bo imenovana pa skupina v sodelovanju z NIJZ, kjer bomo na primarni, sekundarni, terciarni ravni in tudi v povezavi z DSO-ji poskušali zagotoviti dovolj veliko število postelj, brez da sistem ustavljamo. Torej, najkasneje do 15. septembra bomo predstavili jasno strategijo kako se bomo spopadli z novim valom Covid-19, pa morebitnimi drugimi obolenji in ta strategije ne bomo spreminjali. Ta strategija bo temeljila na stroki. NIJZ bo vodil strokovno skupino. Piar in stroka bodo imeli svoje konference na MZ in na vladi bomo seveda imeli svoj piar. In vedno ali pa kadar se bo le dalo bomo upoštevali mnenje stroke. Skratka, mi imamo nacionalni inštitut za javno zdravje, strokovni svet. In to je po našem mnenju edina institucija, ki mora stvar peljati in voditi skozi stroko. Imamo tudi NLZOH, ki bo aktivno pri tem sodeloval kar se tiče laboratorijev. In imamo tudi vse druge akterje. Skratka, takoj ko bo pričela vlada delovati, ko bomo izpeljali spremembe na MZ bomo sestavili ekipo, ki bo šla na teren. Po regionalnem principu bomo poskušali najti postelje in strategijo in bomo ljudem predstavili kaj je tisto kar se bo upoštevalo. To bodo priporočila. To bodo stvari, ko bomo poskušali na mehak, pozitiven način pripeljati stvari na nekoliko drugačen način kot se je to vodilo zadnji dve leti. Zavedamo se, da v kolikor pride do zaprtja sistema tretje leto, kar se nam je zgodilo sedaj že dve leti, je tega sistema žal konec. Vse medicinske sestre nam bodo ušle iz bolnic, pacienti se ne bodo imeli kje zdraviti. Zato to bo največji in prvi napor, ki ga bomo pravzaprav vložili ko pridemo do tiste točke, ki jo moramo imeti. Skratka, da v jeseni kakorkoli bo že težka poskrbimo za to, da bodo zdravstveno oskrbo dobili vsi, ki jo bodo potrebovali, da poskrbimo za starostnike, da poskrbimo za to, da bo tudi v DSO-jih, se pravi v domovih za starejše občane ali domovih upokojencev, da bodo stvari tekle, da jih ne bomo zapirali, da ne bomo ljudi stigmatizirali. In če se bo le dalo v nobenem primeru ne bomo zapirali šol ali kakorkoli drugega ustavljali družbe, ker to po naši oceni ni potrebno. Kot rečeno, junija bo prva predstavitev tega. Celo poletje se bo delalo. In nekje 15. septembra bo znana jasna strategija z vsemi imeni z vsemi nosilci kako se bomo spopadli z novim valom Covid-19, torej šesti val, ki bo najverjetneje prišel. Danes žal nihče ne more napovedati kako hud ta val bo. Toliko mogoče kar se Covid-19 strategije tiče. Tukaj bo res, to bo naša prva naloga, vse napore na ministrstvu bomo usmerili v to, da spremenimo način razmišljanja, način videnja in da poskušamo sistem seveda, ki je danes utrujen, ki je na robu zmogljivosti umiriti, resetirati, da bo lahko vitalno se spopadel s tistim kar nas jeseni čaka.

Druga točka, ki je enako važna kot Covid-19, strategija je nivo primarne medicine. Pa če mi dovolite bi na tej točki prebral, ne vem če poznate, 12. aprila so mladi zdravniki izdali manifest, ki je javno dostopen. Prebral bom samo nekaj točk s tem namenom, da prikažem kako mladi zdravniki, ki so naša perspektiva, združeni so v skupini, sicer je neformalna, več kot 1.800 jih je, imajo redne sestanke, kaj je za njih tisto kar bi jih ohranilo v sistemu, da ne hodijo ven, da so posamezni deli medicine zanimivi. Na prvo točko so mladi zdravniki dali 48 urni delavnik skladno z evropsko direktivo o delovnem času. Se pravi, želijo delati 48, 50 ur. Ne želijo biti v sistemu iz izkoriščeno. Imajo še tudi in imajo to pravico, oni so tisti, ki bodo delali, da povedo svoje mnenje. Mislijo, da če bi se delalo preko, da bi se jim tudi nadurno delo štelo v delovno dobo in še nekaj takih stvari. Na drugo točko so dali digitalizacijo in debirokratizacijo. Se pravi, mladi zdravniki si želijo enotno računalniško podporo, želijo si nacionalno pomoč certificiranju programov kar se tiče zdravniškega dela oziroma informacijskih sistemov v zdravstvu. Bolj kot česarkoli drugega si želijo standardizirane e-kartoteke, ki so prenosljive in vidne znotraj vseh zdravstvenih ustanov. Skratka, na drugi točki in tudi za nas je to ena ključna točka, korenita digitalne reforma zdravstvenega sistema. Pod tretjo točko pravijo, da si želijo fleksibilnih oblik dela. Se pravi, da ne pride v eno ustanovo, si tam do smrti, da imaš možnost krajšega delovnega časa in da nisi zato stigmatiziran. Pod četrto točko si želijo nadzora na kakovostnim in etičnim zdravljenjem. Se pravi, mladi zdravniki si želijo, da vpeljemo kakovost v naš zdravstveni sistem, ki je iz šestih točk. Želijo si čas. Želijo si standarde in normative dela in vzpostavitev sistema nadzora kakovosti. Tudi za njih je ključno, da vendarle pridemo do točke ko zdravniška napaka ni tabu tema, ampak pridemo do tega, da zdravniško napako opredelimo in je popolnoma jasna in ni zdravniška napaka nekaj, kar bi se morali zdravniki sramovati in da bi pač nekdo za to moral nekje viseti ali biti kaznovan. Najbolj si pa želijo, da bi cel sistem skozi digitalizacijo in nadzorom bil transparenten. Šele na peto točko so mladi zdravniki dali primerno finančno vrednotenje zdravniškega dela, tako za zdravnike kot tudi za vse ostale zdravstvene delavce. Imajo potem še šesto in sedmo točko, se pravi skrb za človeške vire v zdravstvu, to je izobraževanje, to je ugodno okolje. Na sedmo točko so tudi oni izpostavili problematiko javnega naročanja. In na zadnje mesto oziroma tam na koncu so deli celovito reformo zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Zakaj sem prebral ta manifest? Družinska medicina ali pa vse veje medicine na primarni ravni so za mlade zdravnike popolnoma nezanimivi. Na razpise se ne prijavlja nihče. Primarne medicina ali specializacija iz družinske medicine v kolikor se jih razpiše večina mest ostane praznih. Skozi desetletja se je primarni zdravnik v primerjavi z zdravniki na sekundarni ravni žal potiskal v ozadje. Niso bili slišani. Ves čas so opozarjali, da se bo zgodilo tisto kjer danes mi smo.: Se pravi, danes imamo žal stanje, kjer je 130 tisoč, po zadnjih podatkih je ta številka večja, brez opredeljenega družinskega zdravnika, imamo stanje kjer družinskih zdravnikov ni, imamo stanje kjer se ti kolegi ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine, imamo stanje kjer jim niti ne vem kakšna količina denarja, jih ne prepriča, da bi delali več, da bi šli na zgornjo mejo, ampak si želijo delati svoje delo na primarni ravni, si ne želijo biti zdravstveni birokrati, želijo si manj, bom rekel, paper worka, se pravi tistega kar morajo delati za računalnikom in si želijo delati posege, ki so skozi leta niso bili plačani in so počasi izpadli.

V fazi priprave naših dokumentov je bilo neskončno neskončno velikih pisem in dolgih pisem, itn. Morda samo, nalašč bom prebral tisto, zato ker je ta del vezan tudi s stisko zdravnikov, ki delajo na urgentnih centrih in se je pojavila pravzaprav med Covidom in je zdaj po Covidu še toliko bolj izrazita. Se pravi, če primarni nivo medicine ne deluje, ljudje iščejo pomoč v urgentnih centrih. V urgentnih centrih zdravnikov urgentne medicine ni, jih je malo. V urgentnih centrih so preobremenjeni zdravniki specialisti, internisti najbolj in jih potem zmanjka v bolnicah. Pa bom citiral kolega, ki ga izjemno spoštujem in bo del tudi naše ekipe kasneje, to je Gregor Prosen. On vodi enega največjih in najbolje organiziranih urgentnih centrov v UKC Maribor. Pa ga bom citiral:

»To e-sporočilo vam pišem iz obupa. Ob stanju, ki ga opazujem predvsem v zadnjem letu, v situacijo za katero se zdi, da gre samo še na slabše in v dokončen propad zdravstva in splošno sistema nujne medicinske pomoči. Pišem vam osebno, sicer pa profesionalno služim v vlogi predstojnika največjega in najbolj usklajenega urgentnega centra v državi, v vlogi predsednika RSK in delujoč sistem nujne medicinske pomoči že več kot 15 let, sicer tudi relativno dobro poznam razmere po državi in izhajam iz opažanj, iz moje neposredne okolice.«

Na kratko opiše kaj se je zgodilo z urgentnimi centri od leta 2015 do danes. Ta projekt v Sloveniji ni bil nikoli zaključen. Covid pandemija je razvoj enotnega koncepta urgentnih centrov seveda dokončno zaustavila in trenutno stojimo ob prepadu. Zaposleni v urgentnih centrih v reševalnih vozilih v dežurnih ambulantah so tekom pandemije od sebe dali vse in še preveč. Če pogledamo moje sodelavce, pri večini vidim le utrujenost, melanholijo, pri premnogih izgorelost. Ne zmoremo več. Pregoreli smo. Prikazuje grafiko, ki bo uradno, je bil uradno prikazan 27. maja na svetovni dan Emergency medicine day. Slovenski kolegi so po tej analizi se znašli na zadnjem mestu kar se izgorelosti tiče. To je stanje, ki je, to piše predstojnik urgentnega centra, strokovnjak, ki je predan medicini dela od jutra do večera.

Pa bom zaključil s tistim kar sem vam prej omenil. paliativna in geriatrična oskrba. 77 % obiskovalcev enote za bolezni v Urgentnem centru Maribor je starejših od 60 let. Ti pacienti so pilimorbidni, krhki, dementni, zahtevajo veliko časa za njihovo obravnavo, predvsem so pa kompleksni. Pa bom preskočil na tisto, kar je zdaj napisal: Trenutni standard za moj razširjeni specialistični pregled v enoti za bolezni je 13 minut. Se pravi, v 13 minutah zdravniki morajo obdelati tako težkega pacienta. Zmanjka kvalitete, zmanjka postelj in v bistvu nimamo postulatov geriatrične in paliativne oskrbe na vsakem nivoju zdravstvenega sistema. Se pravi , zdravniki v urgentnih centrih so prepuščeni obravnavi starostnikov. Ti so stari velikokrat preko 80, 85 in več let, v enem tednu pridejo trikrat, štirikrat na urgentni center in jih nimamo kam dati. V dobri meri je posledica tega, da primarni nivo ne deluje, da je primarni nivo prenehal z opravljanjem hišnih obiskov, da primarni nivo, družinski zdravniki ne grejo na teren, se ne pogovarjajo z zdravniki. In tako zgodbo mi imamo. Takih zgodb imam tu veliko, pa vendarle vam bom prebral samo odstavek kolegov iz zdravstvenega doma nekje na severovzhodu Slovenije: Strokovno imamo dober kader in radi bi delali v svojem poklicu, vendar če do dejanske spremembe v zdravstvenem sistemu ne pride, nas ne bo presenetilo, če bomo vse pogosteje priča odpovedim in odhajanju zdravstvenih delavcev. Tako je stanje. Že nekaj let ali pa že nekaj časa se primarna medicina bori s tem, da bi bila slišana. V letu 2022 je bilo zelo, zelo veliko člankov na to temo. In za nas najpomembnejši dokument je strategija razvoja dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Dokument je evidence-based, napisan, strokovno sprejet, vse je notri napisano in to bo tisto, po čemur se bomo šli. Torej mi ne govorimo nič na pamet, za vsako našo potezo so dokumenti. Seveda v pogovoru s kolegi iz družinske medicine pridemo vedno znova do dejstva, da mi ali pa nam povedo, da vsi ministri, vse vlade, vsa politika je prišla do tega, da so ob vseh predlogih, ki so jih dali, bili upoštevani samo v eni desetini ali pa manj. In jim ni jasno, zakaj je do tega prišlo. Ampak stanje je zdaj tukaj. Moram reči, da so zelo aktivni, iščejo rešitve. In ko bo ekipa na ministrstvu postavljena, bo aktivno sodelovanje z vsemi akterji na primarni medicini poleg covid strategije tisto prvo, v katerega bomo zagrizli, da v najkrajšem možnem času pridemo do rešitve. Sami predlagajo zelo veliko rešitev, ki jih bomo preučili in jih poskušali tudi implementirati. Sami vidijo rešitve v razglasitvi deficitarnih poklicev in bi jih na ta način lahko do 30 % osnovne plače stimulirali. Sami tudi vidijo rešitve, da bi ob pogojih, ki se seveda seštevajo, z razbremenitvijo s pomočjo dodatnega kadra prišli iz 1895 glavarinskih količnikov do 2 tisoč 400 ob tem, da si želijo zaposlitev polne medicinske sestre ali administratorja oziroma diplomirane medicinske sestre za polovični čas. Naprej je v zadnjem času postala težava, ker ni zdravnikov in zdravstveni domovi ne uspejo več zagotavljati zdravnikov v socialnovarstvenih zavodih, se pravi v DSO-jih. Tako, da vidijo sami, da bi spodbujali zdravnike. Način so lepo opisali. Ena od možnosti, ki jo tudi vidijo, da bi v vseh zdravstvenih domovih in tudi pri koncesionarjih zagotovili ambulante za bolnike brez opredeljenega zdravnika, se pravi, da bi ambulanta delala od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, so pripravljeni seveda delat, je pa tukaj tudi seveda z njihove strani bilo rečeno, da je pa treba se seveda potem pogovorit, koliko zdravnikov bo delalo v urgentnih centrih, kako bomo uredili nujno medicinsko pomoč. Skratka, pravijo, da je potrebno mrežo zgostit. Predlogi so. Predlagajo tudi, da se koncesije naj ponovno sklenejo za nedoločen čas, zato, ker so koncesionarji na primarni ravni tisti, ki predstavljajo skoraj polovico primarne ravni. Skratka, zdravniki na primarni ravni, tako pediatri, tudi ginekologi so tukaj notri, imajo rešitve. Z njimi se bomo morali usesti in bomo mogli seveda znotraj politike iskat tisto, kar je.

Še en dokument vam tukaj predstavim. Ministrstvo za zdravje je marca 2021 ustanovilo delovno skupino. Moram reči, nekaj od tega je bilo implementirano, veliko tega ne. Eden od članov komisije je rekel, da ne more razumet, zakaj je tolikokrat sedel na MZ ali preko Zooma ali kakorkoli in zakaj je na koncu tako malo izplena prišlo iz tega. Skratka, tako je stanje. Jaz moram priznat, kar sem z njimi se pogovarjal in nisem se malo pogovarjal z njimi, imajo ideje, imajo želje, imajo voljo, imajo tudi način, kako srednjeročno na nek način zagotoviti, da se bo medicina vrnila na primarni nivo in to je tudi naš cilj. Se pravi, poleg drugačne Covid strategije z vsemi ukrepi, povzročit, naredit, pripravit, uredit take pogoje dela, da bo primarna raven spet privlačna zdravnikom in dostopna bolnikom. Tudi Zdravniška zbornica je na to temo zelo aktivna. V ISIS-u je bil objavljen zelo dober članek. Skupina je zelo podobna. Ljudje, ki so, se pravi, kolegi, pa tudi iz drugih specialnosti sodelujejo, pišejo, v različnih delovnih telesih, različnih organov, na različnih nivojih, vendar se jih ne sliši. Ne sliši jih ZZZS, ne sliši jih MZ in smo zato tukaj, kjer smo.

Skratka, rešitve so, poskušali jih bomo implementirati, nekaj skozi interventni zakon. Zato bomo tudi namenili del, teh 500 milijonov evrov v osemnajstih mesecih, pa vendarle, jih ne zanima denar ali pa jih ne zanima samo denar. Zanima jih delo, zanima jih, da lahko opravljajo svoje storitve, zanima jih, da se sistem digitalizira, zanima jih, da bi storitve bile plačane, hišni obiski, šivanje rane, vstavljanje katetra, se pravi vse, kar bi naredili, da se medicina, ki jo znajo delat, vrne na primarno raven in mislim, da jih moramo slišat in mi jih bomo slišali po tem, ko na ministrstvu opravimo reorganizacijo in jo bom kasneje opisal, bo primarna raven tista, kateri se bomo posvetili največ. Zato, ker če bomo medicino vrnili na primarni nivo, bomo razbremenili sekundarni nivo, več dela bo opravljenega, manj napotitev bo, razbremenili bomo urgentne centre in s tem bodo ljudje začutili, da pridejo do zdravnika, ko ga potrebujejo.

Naslednja točka, ki je prav tako ključna, so čakalne vrste. S čakalnimi vrstami se slovenska politika in slovensko zdravstvo ubada že 15 let. Na srečo imamo dokument, ki je bil pred kratkim objavljen. Dokument se imenuje Pregled politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu – primerjalna analiza tistega, kar so počeli v drugih državah, in tistega, kar smo počeli mi in kakšen je učinek in tega. Marjeta Kuhar, Branko Gabrovec in Tit Albreht so podpisani. Toplo svetujem. Zelo dober dokument, ki natančno opiše, kako se je delalo, kar se tiče skrajševanja čakalnih vrst. Tudi notri v tekstu je opisano, zakaj je nacionalni razpis, ki je bil pred kratkim vpeljan in ne bil ustavljen in se pravzaprav ni naredilo skorajda nič. Opisano je, kako to delajo na Finskem, kako to delajo v ostalih državah. In tukaj v tem dokumentu spet z akterji na sekundarni ravni bomo iskali rešitve v zdravstvenem sistemu. Tukaj imamo evidence-based dokument, ki je nastal in ni treba izumljati tople vode. Ni treba iti iskati rešitev, ker jih imamo opisane. Marjeta Kuhar bo tudi z nami delala in bo sodelovala. Tukaj je tisto, kar bomo poskušali na Ministrstvu za zdravje skozi komunikacijo in skozi dialog vpeljati, torej da bomo za akterji v zdravstvenem sistemu pričeli določati maksimalne čakalne dobe kot ukrep zdravstvene politike, ki bi potem v doglednem času pripeljale do skrajševanja čakalnih dob. Ta sistem so mnoge države že probale. Potrebovale so sicer nekaj let, da so prišle do rešitev. Mi bomo poskušali zadevo skrajšati. Se pravi, v Sloveniji entitete, ki je tukaj opisana in ki v razvitem sistemu funkcionira, določanje maksimalne čakalne dobe nimamo. Pri nas velja terminus, dopustna čakalna doba oziroma čakajte, da jo najdem zato, ker je zelo natančno opisano, kakšna je razlika med maksimalno čakalno dobo kot cilj izvajalca in nadzornika, da nadzirajo to maksimalno čakalno dobo, in kako smo pravzaprav mi na nek način napačno pristopili. Skratka politika doseganja maksimalnih čakalnih dob je v mnogih državah prinesla rezultate. Seveda imamo težavo, kar se pri nas tiče, da v bistvu tem trenutku nam proces vodenja čakalnih dob ne funkcionira. Nimamo sistema, kjer bi točno vedeli, koliko ljudi čaka. Pri nas imamo terminus, ki je najdaljša dopustna čakalna doba in se na nek način primerja in prekriva z maksimalno čakalno dobo. Ta najdaljša dopustna čakalna doba je določena glede na napotnice (redno, hitro, zelo hitro). Skratka avtorji natančno prikažejo, kje v Sloveniji, kar se tiče čakalnih dob, smo. Covid je razmere še dodatno poslabšal. Nadzora nad temi maksimalnimi dopustnimi čakalnimi dobami nimamo. In tukaj bo treba pač najti način skupaj deležniki, kako te čakalne dobe v Sloveniji spraviti na primerljive čakalne dobe, ki so v naših sosednjih državah. Žal smo zaradi covida in covid strategije tukaj v nekoliko podrejenem položaju. Anglija je recimo izračunala, da je covidni rep, se pravi vse tiste storitve, ki niso bile opravljene zaradi covida, da bodo prišli in ga bodo podelali v petih letih. Pri nas nimamo natančnih izračunov koliko pacientov je ostalo brez storitve zaradi kovida. Mogoče jih tudi nikoli ne bomo imeli. Torej, tukaj kar mi vidimo in kar bo naša strategija, prvi korak bo ta, da bomo plačali v letih 2022 in 2023 vse opravljene storitve. Se pravi, z aneksom bomo vse storitve, ki bodo opravljene plačali. Ne bo več zgornje meje. Stimulirali bomo seveda ustanove, da pridejo do 100 % realizacije in še preko. Šli bomo spet na teren. Težava, ki jo imamo je ta, da v tem trenutku kljub temu, da danes epidemije ni več, naš zdravstveni sistem ne deluje s polno zmogljivostjo. Torej, mi imamo tri ustanove v Sloveniji, to so UKC Maribor, UKC Ljubljana in Bolnica Celje, ki naredijo 75 % vseh zdravstvenih storitev. Vse tri zdravstvene ustanove ne delajo in niso prišli še do točke, ki bi jo lahko primerjali z letom 2019. Kar je še slabše, kljub temu, da se program, ki je bil predviden z ZZZS-jem ne izvaja, vse tri ustanove danes izkazujejo ne majhen minus v finančnem poslovanju. In vse te tri ustanove se soočajo s krizo, predvsem negovalnega kadra. Torej, medicinskih sester v sistemu ni. Ne želijo priti v bolnice delati, iščejo poti kako iz bolnic iti ven. Celo bolj jim je ratalo zanimivo delo v DSO-jih, še več jih pa gre ven iz zdravstva in mogoče ste brali pred kratkim, pred štirimi tedni je nekje bila objavljena dobra študija, da kar 40 % obstoječih medicinskih sester razmišlja, da bi v enem ali dveh letih zapustilo bolnico.

To je tisto, kar mi danes imamo. S tem se moramo soočiti. Če na kratko, torej Covid-19 strategija, primarno zdravstvo in čakalne vrste. Zadnja točka je seveda zdravstvena nega. Poskušali bomo to rešiti z interventnim zakonom. Osnutek tega zakona je delno spisan, delno ga moramo še seveda spisati. V tem interventnem zakonu sta nam ključni dve točki. Prva točka je ta, da bomo poskušali spremeniti nadzor v ustanovah katerih ustanoviteljica je država. Se pravi, da se spremeni sestava svetov zavodov, da pridemo do ljudi, ki bodo strokovnjaki na tem področju. Kako bomo to izpeljali bi mogoče še par besed v nadaljevanju. Želimo priti do tega, da bomo najverjetneje šli v to, da bomo določili deficitarnost poklicev v zdravstvenem sistemu. Z zakonom bomo poskušali opredeliti kako bi se splošni dogovor razširil oziroma odprl na nek način v letošnjem letu in kako bi ga pripravili v letu 2023. Pa tisto kar se nam zdi najbolj važno je to, da bomo ne z interventnim zakonom, ampak vzporedno ustanovili urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu. Ta urad bo ustanovljen v najkrajšem možnem času. In bo predstavljal zametek, ta urad bo v sestavi ministrstva za zdravstvo. Pripravljal bo zametek in pravno podlago za ustanovitev agencije za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvenem sistemu. Vsi vemo, da taka agencija preden začne z delovanjem potrebuje leto in pol. V tem času bomo na uradu opravili vse potrebno, da agencijo vzpostavimo, vzpostavimo njeno delovanje in se ta del, se pravi: nadzor, kakovost in nabave iz Ministrstva za zdravstvo umakneta v neodvisno agencijo. V tem uradu in v tej agenciji je naša želja, da pridemo do tega, da bodo vsaj predsedniki svetov zavodov opravljali funkcijo profesionalno, se pravi, da vpeljemo neko novo entiteto v nadzor javnih zdravstvenih zavodov katerih ustanoviteljica je država, in da pridemo do tistega, da recimo po pol leta, po enem letu imamo osebne izkaznice vseh bolnišnic, vseh ustanov kako poteka finančno poslovanje, koliko porabijo za stroške dela, koliko porabijo za materiale, in da se začnemo končno pogovarjati o boljšem, kvalitetnem, strokovnem nadziranju bolnišnic in posledično tudi vodenju.

Zadnja točka mogoče v tem delu je zdravstvena nega. Področje zdravstvene nege je prišlo do kritične točke. Veliko se pogovarjamo tudi s to skupino in imejmo dokument, ki je zelo obsežen. Napisala ga je skupina pod vodstvom bodoče državne sekretarke. Skratka, ne glede na to kaj se je do sedaj delalo, je stanje na področju zdravstvene nege precej zaskrbljujoče. V približno osmih letih ali pa nekoliko manj, se bo upokojilo 40 % zaposlenih v zdravstveni negi. Mladih ni, novih sester ni. Če tega ne uspemo danes zajeziti, pomeni to manko kadra, ki ga ne bomo nikakor uspeli rešiti. Zato je potreben sistemski pristop. V ta namen bo imenovana državna sekretarka, tretja državna sekretarka izključno za področje zdravstvene nege. V ta namen se bo na ministrstvu skozi reorganizacijo ustanovil direktorat za zdravstveno nego. V ta namen se bo začelo intenzivno sodelovati z vsemi akterji na področju zdravstvene nega, zbornico, strokovnim združenjem, sindikati in se bodo poskušali z dialogom najti načini kako ohraniti kader zdravstvene nege v sistemu. V tej točki bi omenil, vemo, zavedamo se, da je za dobršni del tega krivo plačilo za delo. Torej v sistemu plač javnih uslužbencev, posebej v zdravstvu so plačna razmerja porušena. Najkasneje do septembra bomo tukaj, ne samo na Ministrstvu za zdravstvo, v celi Vladi dali rešitve in seveda z njimi v dialogu bomo poskušali najti način kako spremeniti morda kompetence, ki so bile sprejete in so povzročile precejšnjo škodo v zdravstvenem sitemu. Kako zmanjšati razlike med srednjo medicinsko sestro in diplomirano medicinsko sestro. Kako najti način, da diplomirane medicinske sestre vrnemo k pacientu, da delajo svoje delu ob pacientu, ob postelji in priti do tega, da kljub številkam, ki so, moram reči slabe in so zapisane in vsi ti dokumenti bodo potem, ko pridemo na ministrstvo tudi javni in bodo javno objavljeni, tako da ne bo nobeden mislil, da pač nekaj delamo na pamet. Skratka, skozi ta direktorat, skozi vse tisto kar bo do sedaj relativno neslišana skupina zdravstvene nege in v nadaljevanju tudi ostali poklici, fizioterapevti pa radiološki inženirji, pa nenazadnje administracija, skratka za nas je zdravstveni sistem celota. Pogovarjali se bomo z vsemi in poskušali bomo najti način kako to kar opisujemo, spravit do te točke, da bo zdravstveni sistem stabilen, da bodo ljudje v sistemu radi delali, da nam ne bodo odhajali ven in tisto, kar je najbolj pomembno, da pacient pride do storitve, ki bo kakovostna, ki bo varna in o kateri ne bo potrebno, da jo išče v tujini in to refundiramo(?) ne bo potrebno za to storitev dajat denar iz svojega žepa.

Skratka, na tej točki, zavedamo se, da je digitalizacija v zdravstvenem sistemu pot do vsega tega, kar opisujemo. Kako razbremenit administrativno, kako sistem zvezat v celoto, s tem skrajšat administrativne postopke iskanja papirjev in priti do sistema, kjer bi v vsaki ambulanti, v vsakem oddelku bolnišnice prišli do enotnega informacijskega sistema, kjer za vsakega pacienta vemo, kjer je bil. Tudi zato bo ustanovljen direktorat za digitalizacijo, kjer bo prioriteta informatizacija zdravstvenega sistema v celoti, kjer se bomo spopadli z idejo enotnega informacijskega sistema, kjer bomo ugriznili v mnoge deležnike, ponudnike informacijskih storitev na tem področju, ki jih je preko 100. Skratka, tukaj bomo poskušali priti do neke točke, da ta sistem racionaliziramo.

To so naše ključne prioritete, temu bomo posvetili največ dela takoj v začetku. Časovni okviri, torej vse to mora bit rešeno najkasneje v dvanajstih mesecih, v šestih mesecih se morajo kazat prvi rezultati, marca naslednje leto moramo imet nek objektivni posnetek stanja, sposobnosti, zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema in pacient mora bit postavljen na prvo mesto, denar mora slediti pacientu.

Mnogo je bilo vprašanj, kako se bomo tega lotili, pa bi vam zdaj predstavil, kako bomo začeli delat na Ministrstvu za zdravstvo. Ekipa je v celoti postavljena. V kolikor bo šlo vse v nekih časovnih okvirih, je z sedanjim ministrom dogovorjeno, da opravimo primopredajo v četrtek, ob enajstih. Na ministrstvo pridemo z ekipo in takoj pričnemo z delom. Skratka, na ministrstvu bomo imeli tri državne sekretarje; prvi državni sekretar bo Tadej Osterc, zdravnik, stomatolog; on bo pokrival sekundarno in terciarno raven, druga sekretarka bo Breda Božnik; pokrivala bo primarno raven in DSO-je, tretja bo Aleksandra Lah Topolšek; bo pokrivala zdravstveno nego. Imamo vodjo kabineta, imamo generalno sekretarko, imenovani bodo tudi svetovalci.

Na ministrstvu bomo poskušali spremeniti organigram oziroma ga bomo spremenili v roku enega meseca. Direktorat za javno zdravje ostane in bo v sodelovanju z NIJZ-jem, se bodo kompetence in delo razdelili. Ključni direktorat bo Direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bomo okrepili, ker je to ključni direktorat Ministrstva za zdravje. Direktorata za razvoj ne bo več in Direktorata za ekonomiko v zdravstvu ne bo več. Za eno leto, leto in pol, bo urad, že prej omenjeni, za nadzor, nabave in kakovost v zdravstvu del MZ-ja, kasneje bo ta, vse skupaj prešlo na agencijo in bo izven Ministrstva za zdravje. Imeli bomo še namesto dveh direktoratov, ki jih ukinjamo, bomo imeli še nov Direktorat za zdravstveno nego, ker bomo poskušali na sistemski ravni reševat probleme zdravstvene nege, babiške nege in vseh ostalih zaposlenih, skupaj sodelovat z Zbornico zdravstvene nege, z fizioterapevtsko… Skratka, z vsemi zbornicami oziroma združenji, ki predstavljajo, tako da najdemo, da se strategija piše in izvaja na MZ, kompetence, izvajanje novih strategij se bodo prenesle na zbornice po vzoru tako kot je med ministrstvom za zdravstvo in zdravniško zbornico. V začetku bo kot v.d. novega urada imenovan Aleš Šabeder, postavili bomo nov zdravstveni svet, ki ga bo vodila Mirta Koželj. In tisto kar je tudi ključno v tej sestavi ministrstva bo imenovan strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, ki ga bo vodil Dorjan Marušič. Ta strateški svet ima nalogo, da v 12 mesecih pripravi strategijo, vizijo razvoja slovenskega zdravstvenega sistema. Na osnovi te strategije z vsemi podatki bodo potem pravniki začeli pisati zakon, nov sistemski zakon o zdravstvenem sistemu v Sloveniji, ki ga želimo imeti spisanega do pomladi 2024.

V ministrsko ekipo, klimo, kakorkoli, želimo vpeljati kulturo vrlin, se pravi kulturo 34 vrlin v vodenje in v delovanje ministrstva, pozitivni pristop in spodbude. Skratka, z reorganizacijo dela, ki bi jo po naših načrtih morali zaključiti do konec junija, bomo dobili vitalno delujoče aktivno ministrstvo za zdravstvo, kjer si želimo, da vsi zaposleni pozitivno pristopijo k tistemu kar nas čaka in tistemu kar sem opisal.

Kot sem že rekel, strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema je eden od načinov. Nova pravna služba na ministrstvu bo postavljena. Imamo nekaj dokumentov kjer se bomo lotili v nadaljevanju oziroma vzporedno, to kar v pravem, torej gro ekipe bo delal na vsem tistemu kar sem že opisal. Del ekipe, strateški svet in nekaj ljudi bo delalo na vsem temu, da se v ozadju pripravi strategija in vizija nekega novega sistema. Torej, želimo najti nek nov model delovanja ZZZS. Želimo najti posodobitev. Tudi tukaj imamo en cel kup dokumentov, ki nam služijo kot opora, skratka Evidence-based. Imamo zelo dober dokument, ki kaže kaj si zdravniki na področju zdravstva, kje vidijo težave v ZZZS, kako vidijo rešitve. Enako imamo mnenje farmacevtov in medicinske tehnologije. Imamo mnenje ljudi iz informatike, iz komunikacije kaj si želijo, kako vidijo ZZZS. Imamo gospodarska združenja in imamo odzive kaj pravzaprav vidi akademsko okolje. Skratka, z najširšim možnim dialogom želimo priti do nekega novega zdravstvenega sistema, do financiranja, do mreže izvajalcev, do kadra v zdravstvu. Želimo implementirati sodobne modele plačevanja zdravstvenih storitev, in sicer najprej na ambulantnem delu. Po dveh letih, v letu 2024 si želimo, da bi prišli do kataloga vseh storitev, kjer bi vse storitve v zdravstvenem sistemu bile ovrednotene s ceno, ne s točkami, kje bi bile storitve primerljive in za isto storitev dobijo izvajalci plačano isto ceno. Seveda bi s tem mogli spremeniti in prekvalificirati ali spremeniti plačevanje terciarne dejavnosti, ki sedaj vemo, da se plačuje v obeh UKC-jih pavšalno. Na osnovi vsega tega kar bomo delali v prvi fazi, v prvih 12 mesecih, najkasneje 18 mesecih, ko bomo dobili objektivni posnetek zmožnosti, zmogljivosti zdravstvenega sistema, ko nam bo uspelo zdravstveni sistem zbuditi, zanimirati, ko nam bo uspelo spremeniti način razmišljanja, ko nam bo uspelo pacienta postaviti v središče. Vse to nam bodo izhodišča za zdravstveno reformo. Iskali bomo druge vire. Tukaj imam recimo eden zanimiv dokument kako pravzaprav nismo sposobni pobrati vsa sredstva poškodovanih oseb ob prometni nezgodi, ko je povzročitev AO zavarovan. Na leto izgubi ZZZS iz tega vira nekaj 10 milijonov evrov. Skratka imamo podatka. Z ZZZS se bomo pogovarjali, iskali bomo rešitve. Seveda v tem, kar sem že omenil pri financiranju pri mreži izvajalcev, pri kadrih v zdravstvu vse to bodo podlage za novi sistemski zakon. Skupaj s socialnim delom bomo poskušali najti rešitve v dolgotrajni oskrbi. Videli bomo ali bo zdravstveni del dolgotrajne oskrbe ostal na Ministrstvu za zdravstvo ali bo to vse šlo na področje sociale. O tem se bomo pogovarjali s koalicijskimi partnerji skozi komunikacijo. Dejstvo je in to mi je pogovor z direktorico ZZZS tudi potrdil. Obstoječi Zakon o dolgotrajni oskrbi ni izvedljiv in so v hudi stiski in ne vedo kaj bodo naredili. Veliko bo v tem iskanju rešitev posvečeno geriatriji, negovalni model / nerazumljivo/. Veliko bo tudi posvečeno duševnemu zdravju torej stanje takšno kakršno ga imamo je pač takšno kot je. Na NIJZ je dober projekt DORE. Mi ga bomo probali pospešiti, da prej pridemo do rešitev. Prav tako bomo poskušali najti rešitve, kar se tiče komplementarne medicine. Okrepili bomo preventivo se pravi tako jo bomo okrepili, da vse tiste programe, ki se že izvajajo in ki kažejo izjemno dobre rezultate bomo poskušali prenesti še na druge veje medicine. V tej točki seveda ne bomo pozabili na tisto, kar se nam je žal zgodilo. V zadnjih 2 letih smo žal nehote verjetno pozabili na marsikaterega pacienta, na marsikaterega starostnika. Covid je pustil posledice na mnogih in to bomo poskušali popraviti ta rehabilitacija covida poscovidni sindromi vse, kar potrebujejo bo tudi naša prioriteta, da tem ljudem vrnemo tisto, kar jim je bilo sedaj v teh dveh letih izgubljeno. Zavedamo se, da nas čaka težko in trdo delo. Zavedamo se, da vstopamo v zdravstveni sistem, ki je resnično utrujen. Zavedamo se, da so pacienti smo ljudje razočarani. Zdi se nam, da plačujemo vse in na koncu ne dobimo storitev takrat, ko jo potrebujemo. Vemo, da se na telefone ambulant na primarni ravni mnogokrat ne oglasi nobeden. Vemo, da pacienti v urgentnih centrih čakajo in vemo, da je marsikomu operacija padla in do danes še ni do te operacija prišel. Naša naloga je in ljudje so nam na volitvah ta mandat dali to odgovornost dali, da te stvari v najkrajšem času z močno ekipo strokovnjakov z ukrepi, ki temeljijo na / nerazumljivo/ ukrepih se pravi nekje so že bili si ne izmišljamo tople vode, ampak tisto, kar je znano, kar je drugje implementirano, kar drugje v drugih okoljih deluje bomo poskušali prenesti v naš sistem. Sam osebno verjamem, da to zmoremo. Ekipa, ki je na ministrstvu je pripravljena, pripravljeni smo delati noč in dan na dveh treh štirih frontah, če bo treba. Šli bomo na teren. Pogovarjali se bomo z vsemi deležniki v zdravstvu, da pridemo do tistega, kar si želimo.: Dobro delujoč zdravstveni sistem po meri ljudi, javno zdravstvo, ki ga razumemo kot terminologijo, kot pojem široke dostopnosti do zdravstveni storitev, ko pacienti to potrebujejo, za javno zbrani denar.

Končal bom samo z mislijo, se opravičujem, porabil sem več kot eno uro, ampak lahko bi še več, pa mislim, da je to najmanj kar lahko povem. Skratka, v zdravstvu ni črnih ni rdečih, ni političnih rešitev, so samo dobre ali slabe rešitve in ter rešitve neposredno vplivajo na zdravje pacientov, ljudi in nas vseh. To je naše vodilo, ki se ga bomo držali. Zdravstvo bomo vrnili stroki in stroko bomo implementirali v menedžment zdravstvenega sistema, pa ne mislim samo na medicinsko stroko, ampak mislim tudi na pravno stroko, na ekonomsko stroko, itn. Torej cel sistem ljudi iz prava, iz ekonomije, iz zdravstvene nege, iz matematike in še iz drugih področij bomo poskušali aktivirati do točke, da stanje, ki ga imamo in ki je na določenih delih kritično, spravimo v nek normalno dobro delujoč zdravstveni sistem in da najkasneje v 18. mesecih poiščemo vizijo in strategijo prihodnosti zdravstvenega sistema. Po naši oceni glede na politični rezultat, voljo in aktualne dogodke in izjemno podporo predsednika Vlade imamo izjemno priložnost, da vendarle po 30. letih naredimo spremembo v zdravstvenem sistemu, ki se do sedaj še ni zgodila. Bilo je samo gašenje požarov, bile so samo akcije. Vsaka akcija je sicer akutni požar pogasila, cel sistem je pa šel v tisto smer v katero ne bi smel iti in epidemija Covida v dveh letih je v celoti razgalila organizacijske slabosti zdravstvenega sistema, slabo vodenje ustanov, nepravilnosti pri nabavi, nepravilnosti pri komunikaciji in nenazadnje smo ugotovili, da nimamo pravzaprav implementirane kakovosti v nobenem segmentu zdravstvenega sistema.

Toliko z moje strani. Hvala za pozornost. Gospa predsednica.