Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških pristojnosti pripravila predlog odgovora Državnega zbora na Zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 74. člena in 76.a člena Zakona o sodniški službi, ki jo je na Ustavno sodišče vložil Sodni svet Republike Slovenije.

Vlagatelj v zahtevi zatrjuje, da sta določbi drugega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, da sodniku z upokojitvijo preneha sodniška služba, ne pa istočasno tudi sodniška funkcija, in 66.a člena Zakona o sodniški službi, ki upokojenim sodnikom dopušča oziroma omogoča opravljanje sodniške funkcije do izteka, sodniške službe, se opravičujem, do izteka leta, ko dopolnijo 70. let starosti, če sodelujejo pri odpravljanju sodnih zaostankov in opravljanje drugih služb v sodstvu, to je na primer izvajanje službenega nadzora nad delom sodnikov in pa dela v sodni upravi, v tem primeru neodvisno od starosti sodnikov, v nasprotju z drugim odstavkom 129. člena in 125. členom Ustave.

Po mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki ste ga vsi tudi dobili, je Zahteva za oceno ustavnosti izpodbijanih določb neutemeljena, zato o predlogu odgovora Državnega zbora Ustavnemu sodišču predlagamo, da jo kot takšno zavrne.

V nadaljevanju bodo, v izogib ponavljanju, in da ne bomo predolgo tukaj, na kratko orisani zgolj nosilni ustavno pravni argumenti iz predloga odgovora.

Skladno s prvim odstavkom 129. člena Ustave je sodniška funkcija trajna. Na podlagi prvega odstavka 132. člena pa lahko ta funkcija predčasno preneha v primeru nastopa razlogov, ki jih za prenehanje sodniške funkcije določa zakon. To pomeni, da lahko Državni zbor na podlagi zakonskega pridržka iz prvega odstavka 132. člena Ustave po lastni presoji, seveda ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki izhaja iz 2. člena Ustave, z zakonom določi razloge za prenehanje sodniške, med katerimi lahko, ni pa to seveda nujno, kot razlog za prenehanje sodniške funkcije določi tudi starost sodnika. V nasprotju s tem prvim odstavkom 132. člena Ustave, pa se določba drugega odstavka 129. člena Ustave, na katero se v Zahtevi za oceno ustavnosti sklicuje Sodni svet republike Slovenije, in iz katere izhaja, da, če citiram: »Zakon določi starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji, ne nanaša na razloge za prenehanje sodniške funkcije, temveč Državni zbor zgolj pooblašča, da določi starostno mejo za upokojitev sodnikov, to je za prenehanje opravljanje sodniške službe, ne pa nujno tudi funkcije.« To je Državni zbor z drugim odstavkom 74. člena Zakona o sodniški službi že dolgo časa nazaj, torej leta 2006 tudi storil.

Ob tem želi Zakonodajno-pravna služba opozoriti še na odločbo Ustavnega sodišča o zadevi št. U-I-346/02 z dne 10. julija 2003, ki se sicer nanaša na zakonski pridržek iz drugega odstavka 82. člena Ustave, torej gre za določbo, ki ureja volitev v Državni zbor, ampak ima identično besedno dikcijo, kot zakonski pridržek iz drugega odstavka 129. člena Ustave, ki je relevanten v našem primeru. In iz te odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da takšen zakonski pridržek Državnega zbora ne zavezuje nujno k ureditvi določenega vprašanja o zakonu, če Državi zbor ob upoštevanju drugih določb po /nerazumljivo/, da ureditev tega vprašanja pravno in politično ni potrebna. To je, Državni zbor ima na tem področju določeno polje proste presoje, ali bo neko vprašanje uredil, ali ne.

Obstoječa ureditev posledic upokojitve sodnika v drugem odstavku 74. člena Ustave je, in z njo povezana ureditev dela sodnikov po upokojitvi v 76.a členu Zakona o sodniški službi, je zato po mnenju Zakonodajno-pravne službe skladno z drugim odstavkom 129. člena Ustave.

Ureditev dela sodnikov v 76.a členu Zakona o sodniški službi, pa nadalje ni v nasprotju niti s 125. členom Ustave, ki določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, ter strankam s tem zagotavlja, da sodniki v sodnih postopkih v skladu s 23. členom Ustave odločajo neodvisno in nepristransko. Omenjeni določbi Ustave namreč polno učinkujeta tudi v primerih, ko upokojeni sodniki v skladu s prvim odstavkom 76.a člena Zakona o sodniški službi sodijo o zadevah, ki so opredeljene kot sodni zaostanek.

Zgolj drugačna pravna podlaga za opravljanje sodniške službe, to je pogodba o delu, namesto pogodba o zaposlitvi, zaradi specifičnih lastnosti pogodbenih strank, to je upokojenega sodnika in pa osebe, ki z njim sklepa to pogodbo, to je Ministrstvo za pravosodje oziroma Upravno sodišče, predvsem zaradi dejstva, da upokojeni sodniki pred sklenitvijo pogodbe o delu in med opravljanjem sodniške službe, zaradi tega, ker so drugače tako ali tako upravičeni do pokojnine, niso materialno odvisni od položajev. Hkrati je tudi z zakonsko starostjo sodnika vnaprej omejen čas trajanja veljavnosti pogodbe o delu, tako, da tudi tukaj, v bistvu, je težko govoriti o tem, da bi bilo nekako pogoj podaljšanje pogodbe oziroma dolžina pogodbe je lahko pogojevana z določenim sojenjem sodnika, kot bi želela druga pogodbena stranka. In pa hkrati tudi v bistvu, tudi v času, ko se sklepata pogodba in vsebina te pogodbe vselej zavezujejo te ustane zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti sodnika, zaradi česar, v bistvu, tudi takšna ureditev, v tem specifičnem primeru, ne predstavlja nevarnosti za posegaje v neodvisnost sodniške funkcije.

Ker po določbi četrtega in petega odstavka 76.a člena Zakona o sodniški službi urejata opravljanje drugih služb v sodstvu, torej se sploh ne nanašata na opravljanje sodniške funkcije, pa že iz tega razloga niti pojmovno ne moreta predstavljati kršitve 125. člena Ustave, ki govori o tem, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, in so posledično v tem delu navedbe vlagatelja, to je Sodnega sveta Republike Slovenije, pravno neupoštevne.

Upoštevaje navedeno je po mnenju Zakonodajno-pravne službe ureditev dela upokojenih sodnikov na podlagi 76.a člena zakona iz navedenih razlogov skladna tudi s 125. členom Ustave.

Če bi imel pa še kdo kakšno vprašanje, sem pa seveda na voljo.

Hvala.