Govor

Hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem!

Pred nami je Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Novelo zakona o Vladi je v zakonodajno proceduro po skrajšanem postopku vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Robertom Golobom.

Bodoča vladna koalicija z novel povečuje število ministrstev iz 17 na 20, posledično to pomeni višje stroške, zato ne drži navedba v obrazložitvi, da novela zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, vendar pa to ni najbolj pomembno. Bolj pomembno je, da se je število in razrez ministrstev delal na podlagi interesov strank in posameznikov bodoče Golobove koalicije in ne na podlagi vsebinskih oziroma programskih prioritet.

Za bodočo vlado so torej prioriteta ministrski in ostali fotelji in ne vsebina, temu pa žal sledi tudi novela Zakona o Vladi. Umetno se delijo, združujejo in prenašajo posamezna področja med ministrstvi. Smiselnih zaokrožitev področij je zelo malo, pa še tiste so ostale na pol poti. Na primer, smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij ostaja prazna in nepotrebna lupina.

Po kreativnosti pa eno od ministrstev še posebej izstopa. To je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril kolega Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je za nekaj desetink odstotka komaj prebila v parlament. Vanj ste na umeten način stlačili dolgotrajno oskrbo iz Ministrstva za zdravje, oskrbo starejših pa pustili pri področju sociale, dodali ste še zemljiško in stanovanjsko politiko. Čemu torej posebno ministrstvo za naravne vire in prostor? Za piko na i ste zraven stlačili še razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih politik ekonomske demokracije. V primerjalnem pregledu, ki ste ga priložili zakonu, ne najdete primera tako umetno ustvarjenega in konfuznega resorja, tudi v širši primerjavi ne.

Podobno velja tudi za številna druga področja. Slovenija je imela v svoji 30-letni zgodovini različne sestave vlad. Gotovo so bile pogojene tudi z različnimi sestavami koalicij, vendar vedno oblikovane na temelju programa in vsebine, na osnovi tistega, kar si je posamezna koalicija zastavila, da bo opravila v mandatu, in šele v drugem koraku je sledila kadrovska sestava ekipe. Doslej najbolj vitka in najbolj operativna vlada je bila 10. vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skoraj polovico manjša ekipa torej, kot bo bodoča Golobova vlada. Pa je Janševa vlada vladala v bistveno bolj zahtevnih okoliščinah in na slabih podlagah predhodne vlade.

Bodoča vlada pa vajeti prevzema v sicer nestabilnih časih, vendar stopa v čevlje Janševe vlade, ki je zagotovila rekordno gospodarsko rast − skoraj 10 % v prvem četrtletju letošnjega leta −, zgodovinsko nizko brezposelnost, milijarde evropskih sredstev, prevzela pa bo tudi izjemno investicijsko aktivnost, ki je bila zagotovljena v času sedanje vlade na področju komunalne, gospodarske in širše družbene infrastrukture. V dobrem letu dni, do konca leta 2023, bo zaključenih na stotine javnih in zasebnih projektov, ki so sofinancirani z nepovratnimi evropskimi in drugimi sredstvi.

Smiselne spremembe pri oblikovanju vlade, ki sem jih omenil v začetku, bi vsekakor bile dobrodošle, novela pa žal ne gre v tej smeri in ne zagotavlja operativnega in usklajenega delovanja med posameznimi področji. Vlada se po potrebnem širi iz 17 na 20 ministrstev, dejansko iz 15 na 20, ker se dve prejšnji službi ukinjata in nastajata novi ministrstvi. Te širitve pa ne zagotavljajo operativnega in racionalnega delovanja. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja na neusklajenost z Zakonom o državni upravi in napotuje, da bi bilo potrebno oba zakona sprejeti skupaj.

Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti noveli Zakona o Vladi Republike Slovenije.