Hvala lepa, predsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Na aprilskih volitvah sta se soočila dva koncepta vodenja Slovenije, lahko rečemo tudi dve diametralni viziji njenega razvoja. Koncept, ki ga je zagovarjala dosedanja koalicija, in vizija, ki jo je predstavilo Gibanje Svoboda s svojimi koalicijskimi partnerji. Prepričljiva večina volivk in volivcev je zaupala viziji, ki so jo predstavile stranke, ki sestavljajo novo koalicijo v tem parlamentu. Vizija razvoja Gibanja Svoboda temelji na nekaj ključnih točkah: zelenem preboju, ki ga bo generiralo močno vpeto gospodarstvo v mednarodne tokove, kar bo omogočalo povečanje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo; moderni socialni državi, ki bo zagotavljala ne zgolj hitro dostopnost vseh javnih služb, temveč tudi njihovo visoko kakovost; in, kar je še posebej pomembno, na svobodni in odprti družbi, ki bo visokoparticipatorna in zato odprta za uvajanje za državljane koristnih in pomembnih sprememb. Te temelje delimo tudi z našimi koalicijskimi partnerji, saj smo pred dnevi parafirali koalicijsko pogodbo, ki podrobneje določa prioriteto naše vlade.

Predlog novele Zakona o vladi, ki jo danes obravnavamo, sledi tej viziji in vsebuje potrebne spremembe, da vizijo, za katero smo na volitvah dobili mandat, tudi uresničimo. Cilj predlaganega zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog nove vlade na podlagi koalicijskega dogovora političnih strank v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2022−2026.

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom odzivnejšega in predvsem bolj operativnega ustroja in delovanja ministrstev nove vlade. Pri pripravi predloga zakona so bila upoštevana načela zakonitosti in samostojnosti državne uprave, v skladu s katerim uprava opravlja svoje delo samostojno na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov, in načelo transparentnosti, s katerim so ministrstva in njihova delovna področja določena, dokler ne bo spremenjen Zakon o državni upravi. Poglavitne rešitve predloženega zakona se nanašajo na ureditev sestave vlade v mandatnem obdobju 2022−2026 in drugačno določitev delovnih področij nekaterih ministrstev.

Vlada bo imela tri ministrstva več kot doslej, a gre za ministrsko trojico, ki bo podpirala vizijo in glavne prioritete nove vlade in jo usmerjala v prihodnost. Oblikovala bo do politike za soočanje obvladovanje izzivov današnjega in jutrišnjega dne, na katere se bomo morali kot država pripraviti in se z njimi tudi aktivno soočiti. Ministrstva bodo vitkejša ter zato bolj operativne in odzivna. Prerazporeditev javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe bo izvedeno v skladu z akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter na novo vzpostavljenimi področji pristojnosti posameznih ministrstev iz tega zakona.

Novela zakona nima finančnih posledic za Proračun Republike Slovenije, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Dodatnega zaposlovanja kadrov, kot si ga je z nekaj 100 razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila tik pred odhodom sedanja vlada, ne načrtujemo.

Na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora je bilo z opozicijske strani slišati veliko tako imenovane zaskrbljenosti o, citiram, »bohotenju državne uprave zaradi večjega števila ministrstev«. Očitki so v luči zaposlovanja v zadnjih dveh letih, posebej pa v končnici tako imenovanih tekočih poslov odhajajoče vlade, povsem neutemeljeni in zavajajoči. Kot ilustracijo naj navedem le zgolj eden podatek. Samo v zadnjem letu se je število zaposlenih v državni upravi povečalo za tisoč. Tisoč v enem letu. Tisoč. Obdani smo z množico izzivov, kot so podnebne in demografske spremembe, migracije, spremenljivost trga dela, ki ga vse bolj zaznamuje digitalizacija in nove tehnologije ter potrebe po nenehnem razvijanju novih znanj in veščin. V zadnjih mesecih postaja čedalje pomembnejše tudi vprašanje varnosti, tako naše osebno pa tudi varnost preskrbe z energenti in preskrbe s hrano. Vojna v Ukrajini seveda prinaša dodatne izzive.

Neodgovorno bi bilo, da bi čas in energijo vlagali predvsem v medsebojne obračune, ki z dejanskim stanjem nimajo veliko opraviti. Zunaj sten razpravne dvorane se svet vse hitreje spreminja in prinaša tudi negotovosti, ki zahtevajo takojšnji odziv. Današnja razprava in tudi ravnanje v prihodnosti, kolegice in kolegi, bosta ljudem jasno pokazala, kdo je razumel sporočilo teh volitev. Hvala lepa.