Najlepša hvala predsedujoči, drage poslanke in poslanci lep dober dan!

To priložnost, torej potrditev mandatov poslank in poslancev, sem sprva želel izkoristiti, glede na to da gre deloma za formalnost, deloma za protokol in deloma za svečanost, zato, da podam kratek opomnik oziroma naše videnje, zakaj pravzaprav smo poslanke in poslanci tu v Državnem zboru in tudi kaj je naša naloga. Ključno sporočilo, ki sem ga želel predati, je, da je treba prekiniti s politiko kupčkanja in s politiko delitve plena. Da je treba interese ljudi postaviti pred interese kapitala in predvsem morda v tej situaciji pred kadrovske in druge apetite, ki jih imajo politične stranke. Da je treba delovati, skratka, za blaginjo vseh in ne le peščice. A, žal, je, še preden so bili naši mandati uradno potrjeni, torej zdaj, zmagala ta stara politika nenačelnega pragmatizma. In tudi novi obrazi so ponovno pokazali, da ne prenašajo sprememb politike. Levica na tem mestu sporoča – in bo to tudi naprej s svojimi dejanji dokazovala –, da je drugačna politika mogoča in da je drugačna politika predvsem ali pa v prvi vrsti stvar odločitev. Stanje v slovenski družbi je namreč posledica odločitev političnega establishmenta in ničesar drugega. Več kot četrt milijona revnih, čedalje večje razlike med prebivalci in prebivalkami Slovenije in tudi postopna razgradnja vseh javnih storitev, začenši z alarmantnimi razmerami v zdravstvu, so enostavno, in tega se moramo zavedati, rezultat političnih odločitev. V tem mandatu bi se lahko in upam, da se bomo odločili prekiniti s politiko, ki vedno znova najde izgovor, kako in zakaj se nečesa ne da narediti. Prekiniti s politiko, ki izgovor za stanje, ki ga je sama v preteklosti povzročila, vedno išče drugje, pri različnih stricih. Prekiniti s politiko predvolilnih obljub in začeti na drugi strani s politiko dejanj, ki bodo na koncu prinesla koristi predvsem prebivalkam in prebivalcem te države. Prvi koraki take politike bi morali biti vsem jasni, dvigniti je treba minimalno plačo, da bi lahko prav vsak od svojega dela dostojno preživel. Dvigniti je treba socialne pomoči in ljudi potegniti iz revščine. In seveda dvigniti pokojnine, da nekdo po 40 letih dela ne bi na koncu pristal ravno v revščini. Vse, ki pravijo, da ni sredstev za takšne politike, je treba spomniti samo na eno stvar – na nesmotrno zapravljanje več kot milijarde evrov za orožje. Ta sredstva bi bila bistveno bolj koristna, če bi bila preusmerjena v zdravstvo, okolje in razvoj nasploh. Naslednji koraki bodo seveda težji, a nič manj nujni. Neoliberalni kapitalizem ne deluje, ne bo trajalo dolgo in bo ponovno v krizi. Zato je treba spremeniti sistem in začeti graditi demokratični in ekološki socializem.

Poslanke in poslance, ki vam bomo zdaj potrdili mandate, pozivam, da ne verjamete tistim, ki nas že več kot 25 let prepričujejo, kako se tega in onega enostavno ne da. Levica sporoča, da so spremembe mogoče, niso le mogoče, ampak pravzaprav nujne, in mislim, da današnje dogajanje kaže na to, da to še kako drži. Hvala.