Govor

Ana Medved

Dober dan želim vsem! Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Odhod vseh vrhunsko usposobljenih specialistov za ozko in zelo občutljivo področje otroške kardiologije in kardiokirurgije iz UKC Ljubljana je zadnje dejanje več kot deset let trajajočega razkrajanja dejavnosti zdravljenja otroških srčnih bolezni. Primarni vzrok za takšno stanje so slabi medsebojni odnosi, to je nezmožnost naših strokovnjakov za medsebojno sodelovanje, ki je nujno potrebno za dolgoročno ohranjanje takšne ravni delovnih odnosov, ki zagotavljajo varno in kakovostno oskrbo pacientov. Seveda pa bi takšno stanje lahko s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem popravilo tudi vodstvo, takrat, ko je bil še čas. Na Ministrstvu za zdravje smo zato v letu 2017 po pogovorih s starši otrok s srčnimi boleznimi, s stroko, upoštevajoč tudi mnenje mednarodne komisije, ki je opravila izredni strokovni nadzor nad celotno dejavnostjo otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana v obdobju med leti 2007 in 2014, in s podporo javnosti Vladi predlagali, da zaradi ponavljajočih slabih razmer vzpostavimo popolnoma nov srčni center za zdravljenje otroških srčnih bolezni. Strinjali smo se, da je vredno vložiti napore in sredstva, ker je za otroke najbolje in najvarneje, da jih zdravimo doma. Za pomoč smo pridobili mednarodno uveljavljenega in cenjenega kirurga prof. dr. Igorja Gregoriča, ki je v ZDA takšen center, ki ga še vedno vodi, ustanovil popolnoma na novo in nato sodeloval pri vzpostavljanju drugih centrov za zdravljenje srčnih bolezni. Z njegovo pomočjo nam je uspelo, da nam bodo v prihodnjem obdobju, dokler ne postavimo domače ekipe zdravnikov, pomagali strokovnjaki iz Evrope in ZDA. Pridobivanje zdravnikov je bilo zahtevno in dolgotrajno, ker jih je v tej specialnosti razmeroma malo tudi v primerjavi z drugimi ozkimi strokovnimi področji znotraj zdravstva. Zataknilo pa se je tudi pri obstoječi zakonodaji. Slednja namreč ne omogoča dela tujim zdravnikom, ki niso iz držav EU, brez priznane poklicne kvalifikacije in zdravniške licence. Ti postopki lahko trajajo več mesecev, lahko tudi več kot eno leto, zato je bilo treba pripraviti spremembe obstoječe zakonodaje.

Spoštovani! Pred vami je predlog novele Zakona o zdravniški službi, ki smo ga pripravili skupaj z Zdravniško zbornico. Kaj prinaša novela zakona? Zdravnik, ki je kvalifikacijo pridobil v tujini, bo lahko zdravniško službo opravljal začasno, če pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ne bo mogoče zagotoviti izvajanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči in bi to lahko v kratkem času vodilo v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali celo smrt pacientov. Predlog novele zakona predvideva, da bo zdravnik specialist lahko zdravstvene storitve v Sloveniji opravljal največ 12 mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja še za 12 mesecev, če bo prejel povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti terciarne ravni zdravstvene dejavnosti in če v njegovem strokovnem znanju pričajo mnenja treh priznanih slovenskih strokovnjakov. Za vabljenega zdravnika glede načina opravljanja zdravniške službe oziroma etične, strokovne in kazenske ter materialne odgovornosti in strokovnega nadzora nad njegovim delom, zavarovalnega kritja ali drugih načinov osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo veljajo isti predpisi, ki veljajo za vse zdravnike v Sloveniji. Naj poudarim še, da predlog ne ukinja komunikacije med zdravnikom in pacientom ter njihovimi svojci v slovenskem jeziku.

Cenjene poslanke in poslanci! Prepričani smo, da boste sledili odločitvi Skupnega odbora in podprli predlog novele, ker Ministrstvo za zdravje s predlagano spremembo rešuje težave, ki trajajo več kot 10 let in so eskalirale v zadnjih mesecih. Ne želim soditi ravnanja kolegic in kolegov, ki so se odločili za skupinski odhod, dejstvo pa je, da nas zdravnike veže Hipokratova prisega, pacienta ne smemo nikoli pustiti brez pomoči. In prav to bi se nam v primeru otroške kardiologije lahko zgodilo. Cilj zakona je zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne oskrbe pacientov. Z zadovoljstvo lahko na koncu povem, da smo v zadnjih mesecih pri reševanju problema otroške kardiologije in kardiokirurgije delali z roko v roki tako MZ, vodstvo UKC Ljubljana, vodstvo NIOSB in stroka. Verjamem, da delamo prav in prepričana sem, da bomo v sodelovanju postavili zdrave in trde temelje področja obravnave prirojenih otroških srčnih bolezni v okviru UKCL, kot samostojni inštitut NIOSB pa je v prihodnosti znova morda kot oddelek UKCL. Najlepša hvala.