Gospod predsednik, hvala za dano besedo. Gospe in gospodje poslanci!

Pred vami je Predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Slovenije v NLB. Veseli me, da vam danes lahko predstavim ta predlog zakona in hkrati izrazim upanje, da bomo kot politična skupnost in kot država zmogli pravočasno in odločno skleniti daljši in vse prej kot enostaven razmislek o tem, kako zaščititi vrednost kapitalske naložbe Slovenije v Novi Ljubljanski banki. Pomembno je poudariti, da ta zakon v ničemer ne spreminja dosedanjega stališča Slovenije glede vprašanja prenesenih deviznih vlog. Te nikoli niso bile niti niso obveznost niti Slovenije niti Ljubljanske banke niti Nove Ljubljanske banke. Gre za vprašanje, povezano z nasledstvom po nekdanji skupni državi, ki se mora rešiti na znan način, na meddržavni ravni, po potrebi tudi pred mednarodnim tribunalom. Ne glede na povedano, pa je zakon nujen in potreben odziv na realno stanje zadev. Dejstvo je, da se zaradi nepripravljenosti predvsem Hrvaške reševanje tega vprašanja ne odvija, kakor bi želeli. V vmesnem času pa NLB zaradi nedopustnega ravnanja iste sosednje države nastaja neupravičena finančna in poslovna škoda. Ta škoda je v zadnjem času postala zelo otipljiva, saj je v razmeroma kratkem času prišlo do pravnomočnih sodb v več postopkih v škodo NLB in Ljubljanske banke, pa tudi že do primera prisilne izvršbe. Predvideno nadomeščanje negativnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev sodnih odločb hrvaških sodišč v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, je po mojem trdnem prepričanju v tem trenutku najboljša izbira na relativno ozkem polju možnih rešitev, ki ga določajo najprej ustavnopravni red Republike Slovenije, nato zaveze in pravila političnih in gospodarsko-monetarnih integracij, v katere je Slovenija stopila s prosto voljo, ter ne nazadnje posledice doslej nesankcioniranega ravnanja sosednje države, ki tudi po vstopu v Evropsko unijo krši mednarodne obveznosti. Nadomeščanje negativnih finančnih posledic banki, bo izvajal Sklad Republike Slovenije za nasledstvo. Pri tem je z vidika možnosti, da se na ta način nadomeščena sredstva s pravnimi sredstvi naknadno pridobijo nazaj od Hrvaške, pomembno, da bo NLB obdržala zahtevke in pravna sredstva iz razmerja, ki je nastalo na podlagi pravnomočne sodne odločitve hrvaškega sodišča ali njene prisilne izpolnitve.

Sklad in banka bosta za nadomestitev negativnih finančnih posledic sklenili pogodbo, v skladu s katero se bo morala NLB zavezati k določenim ravnanjem, na primer, da bo proti odločitvam hrvaških sodišču uporabila pravna sredstva, da bo skladu vrnila sredstva, ki jih je prejela za nadomestitev negativnih finančnih posledic, če bo uspela s pravnim sredstvom, ter da bo še naprej izvajala ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem z namenom, da prepreči oziroma omeji na najnižjo možno raven možnost prisilne izpolnitve.

Spoštovane gospe in gospodje poslanci! V zadnjih dneh je bilo moč slišati precej poenostavljenih prepričanj, da je glas za zakon glas za prodajo kapitalske naložbe Republike Slovenije v NLB. To ni res. glasovi za prodajo so se v Državnem zboru doslej prešteli že dvakrat: v letu 2012 in v letu 2015. K prodaji nas ne nazadnje zavezuje tudi odločitev Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči NLB iz leta 2013. Res pa je, in glede tega smo bili vseskozi jasni, da sta zaščita in prodaja kapitalske naložbe Republike Slovenije v NLB tesno povezani, in sicer skozi interes, da se omenjena državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem. S predlaganim zakonom se bo vzpostavil mehanizem, ki bo omogočil, da se privatizacija Nove Ljubljanske banke izvede na način, kjer ceno določajo izključno prevladujoči tržni pogoji. V vmesnem času pa polno uživajo vsa upravičenja, ki gredo državi kot imetniku delnic v zadevni bančni instituciji.

Zaradi vsega navedenega predlagamo, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.