Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade.

V uvodni predstavitvi je kandidat za ministra svojo predstavitev strnil v štiri poudarke. Prizadeval si bo za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Poudaril je, da je Slovenija jedrna članica Evropske unije ter da se je oziroma da se bo zavzemal za učinkoviti multilateralizem. Posebno pozornost bo v svojem delovanju namenil gospodarski diplomaciji, ki jo je treba vnesti v celoten spekter slovenskih zunanjepolitičnih aktivnosti, in treba je tudi posebno pozornost nameniti pogojem za učinkovito delovanje celotnega sistema Ministrstva za zunanje zadeve.

Članice in člani odbora so v razpravi izpostavili nekatera pomembna aktualna vprašanja zunanje politike in kandidatu za ministra zastavili vprašanja, ki so se nanašala zlasti na vlogo in položaj Republike Slovenije znotraj Evropske unije ter na opredelitev najpogostejših zavezništev Republike Slovenije v okviru EU. Oblike sodelovanja z državami Višegrajske skupine, vloge Republike Slovenije v bilateralnih odnosih, zlasti v odnosu z Republiko Hrvaško. Člane odbore za zunanjo politiko so zanimali tudi nadaljnji ukrepi zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe s strani Republike Hrvaške, pomen evroatlantskih integracij v povezavi z regijo Zahodnega Balkana in prihodnja vloga Republike Slovenije v teh procesih, način soočanja Republike Slovenije z aktualnimi varnostnimi in političnimi izzivi, pomen gospodarske diplomacije in pomočjo republike Slovenije kot poslovno zanimive države, pomen kulturne diplomacije in načrtovanje kulturnih centrov v sosednjih državah in drugih evropskih prestolnicah, učinkovitost mednarodnega razvojnega sodelovanja in mnoga druga vprašanja, kot so opredelitev prioritet in izzivov predsedovanja Sveta EU v drugi polovici leta 2021.

V odgovorih na zastavljena vprašanja je kandidat za ministra poudaril, da je Republika Slovenija znotraj Evropske unije cenjena partnerica in ima dobre odnose z vsemi članicami EU. Kot primer držav, s katerimi Republika Slovenija deli skupne interese in zagovarja enake vrednote, je izpostavil države Beneluksa, Nemčijo, Italijo, Francijo. Z navedenimi Republika Slovenija tudi poglobljeno sodeluje na področju razvijanja monetarne in bančne unije ter si prizadeva za varovanje demokratičnih načel vladavine prava in mednarodnega prava. Poudaril je, da je Republika Slovenija edina država članica EU, ki je vključena v vse tri makroregije, torej v Alpsko, Podonavsko in Jadransko-jonsko in je zato sodelovanje z vsemi članicami potrebno. Ob tem je pojasnil, da je sodelovanje z državami V4, torej Višegrajsko skupino, redno in dobro, zlasti na področju infrastrukturnih projektov v Republiki Sloveniji v okviru makroregij.

Glede odnosov z Republiko Hrvaško je ponovil, da je bila tožba Republike Slovenije proti Republiki Hrvaški v zvezi z uporabo pogodbe o delovanju EU zaradi zavračanja implementacije arbitražne razsodbe s strani Hrvaške na sodišču EU pravilna odločitev, saj je Republika Slovenija z vidika implementacije arbitražne odločbe izpolnila vse obveznosti, medtem ko je Republika Hrvaška z zavračanjem odločbe kršila tako mednarodno pravo kot tudi pravni red Evropske unije. Poudaril je, da je vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije nujno in tudi v interesu Republike Slovenije. Njeno članstvo bo podprla, ko bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji za vstop.

V nadaljevanju je odgovoril, da so se že začele priprave na predsedovanja Sveta Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Kandidat za ministra je ponovil, da si bo prizadeval za krepitev diplomatsko-konzularne mreže zlasti z okrepitvijo števila gospodarskih svetovalcev. Pri tem je dejal, da bo z namenom privabljanja odgovornih, perspektivnih, zanesljivih in trajnostno naravnanih investitorjev Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s pristojnimi resorji, zlasti MGRT, torej ministrstvom za gospodarstvo, delovalo kot njen ključni spodbujevalec. Poudaril je, da bo eden izmed glavnih ciljev gospodarske diplomacije predvsem vstop slovenskih podjetij na tuje trge, pri čemer so ciljne regije predvsem afriške države in države Južne Amerike.

V odgovor na vprašanje glede odnosov med Palestino in Izraelom je zatrdil, da bo Republika Slovenija še naprej zagovarjala stališče, da je potrebna rešitev bližnjevzhodnega vprašanja na načelu dveh držav, pri tem pa je nujna spodbuda obeh strani h konstruktivnemu političnem dialogu. Kandidat za ministra je ob koncu poudaril, da se bo zavzemal za usklajeno, odločno, transparentno zunanjo politiko.

Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor za zunanjo politiko z 9 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da je predstavitev dr. Miroslava Cerarja kot kandidata za ministra za zunanje zadeve ustrezna. Hvala lepa.