Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor sta se predstavila dva kandidata, prvi kandidat Jure Leben kot kandidat za ministra za okolje in prostor ter druga kandidatka mag. Alenka Bratušek kot kandidatka za ministrico za infrastrukturo.

Kandidat za ministra Jure Leben je v uvodni predstavitvi povedal, da je na področju okolja in okoljske zakonodaje treba slediti učinkoviti rabi virov in prehodu v krožno gospodarstvo. Zeleno gospodarstvo mora postati osrednja dolgoročna strateška usmeritev z razvojem novih zelenih tehnologij in učinkovitejšim upravljanjem z naravnimi viri ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj. Kot minister si bo prizadeval k doslednemu upoštevanju petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki. To pomeni preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, in ne nazadnje odstranjevanje odpadkov. Dejal je, da je treba razmišljati v smeri čim boljše ponovne uporabe proizvedenih odpadkov in slediti cilju čim manjšega ustvarjanja novih. Kot minister si bo prizadeval k čim večji omejitvi uporabe različnih plastičnih izdelkov in k ozaveščanju glede negativnih posledic plastičnih izdelkov, še posebej mikroplastike. Poudaril je, da podpira popolno ukinitev plastičnih vrečk in da je nujno, da Republika Slovenija teži k izenačitvi okoljskih predpisov oziroma standardov s primerljivi državami članicami Evropske unije. Koordinacija in usklajevanje okoljskih politik morata potekati kontinuirano na horizontalni ravni med posameznimi resorji in vertikalno v interakciji s civilnimi iniciativami, komunalnimi podjetji, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami ter z nadnacionalnim okoljem. Poudaril je, da bodo uvedli dvostopenjsko oblikovanje zakonodajnih predlogov in da bo skladno s koalicijskimi zavezami kot minister deloval po načelu ničelne tolerance do onesnaževalcev okolja ter se zavzemal za sanacijo degradiranih okolij, pri čemer je posebej poudaril, da morajo stroške sanacije v prvi vrsti nositi tisti, ki onesnaženje povzročajo.

Na področju podnebnih sprememb je izpostavil pomembnost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Dotaknil se je tudi gradbene zakonodaje, kjer je posebej izpostavil, da je treba sprejeti številne podzakonske akte, pripraviti tehnične smernice in zaradi uskladitve z novim gradbenim zakonom prenoviti tudi ostale gradbene in tehnične predpise. Sistem urejanja prostora in graditve objektov mora biti transparenten, učinkovit in kakovosten. Razvojne pobude je treba usklajevati z varstvenimi zahtevami glede prostora.

Poudaril je, da je na področju stanovanjske politike veliko nesorazmerje med povpraševanjem in stanjem stanovanj na trgu rešiti mogoče le tako, da bi na trg plasirali več stanovanj, predvsem stanovanj za mlade in mlade družine. Politiko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je treba usmeriti v gradnjo javnih najemnih stanovanj in povišati proračunska sredstva za ta stanovanja. Nov stanovanjski zakon mora predvidevati predvsem spremembe na področjih upravljanja in inšpekcijskih odločb, najemniške politike, uvedbe stanovanjskega dodatka in stroškovne najemnine. Nujno je treba izboljšati razmerje etažnih lastnikov in upravljavcev ter pripraviti bolj učinkovit sistem spremljanja stanja in porabe denarja, ki ga lastniki plačujejo v ta sklad.

Politiko stanovanjskega sklada je treba nadgraditi s koalicijsko zavezo, da se več denarja, v tem primeru 0,4 % bruto domačega proizvoda vlaga v stanovanjsko področje. Treba je povečati proračunska sredstva za stanovanja, krepiti mreže najemnih neprofitnih stanovanj in povečati kapacitete v študentskih domovih.

V razpravi so članice in člani odbora izpostavili nekatere pomembne dileme delovnega področja ministrstva in kandidatu za ministra zastavili številna vprašanja. Predlagani kandidat za ministra za okolje in prostor je obširno odgovoril na postavljena vprašanja in izražene dileme članic in članov odbora ter jih seznanil s svojimi pogledi, mnenji in stališči in predlog za ukrepanje na posameznih izpostavljenih področjih svojega prihodnega delovanja na Ministrstvu za okolje in prostor.

Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor z 7 11 glasovi za 2 proti sprejel naslednje mnenje: Predstavitev Jureta Lebna kot ministra za okolje in prostor je bila ustrezna.

Kot druga zaslišana kandidatka se je predstavila mag. Alenka Bratušek. Kandidatka za ministrico za infrastrukturo je v uvodni predstavitvi največ pozornosti namenila področju prometa in prometne infrastrukture ter energetike. Na področju prometa in prometne infrastrukture je izpostavila, da je vizija prometne politike opredeljena kot zagotavljanje trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. V zvezi s tem je v svoji predstavitvi veliko pozornosti namenila cestni infrastrukturi in izpostavila pomen zagotavljanja ustreznih proračunskih sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje ter obnovo cestne infrastrukture. Poudarila je potrebo po aktivnem vzdrževanju in obnavljanju cestnega omrežja in zavezo koalicije, da zagotovljena sredstva v ta namen v prehodnih letih v državnem proračunu ne bodo nižja od sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu za leto 2018. Poleg investicijske obnove in vzdrževanja cestne infrastrukture bo prioriteta naslednjega mandata nadaljevanje aktivnosti na tretji razvojni osi in projektu gradnje druge cevi predora Karavanke.

Na področju železniške infrastrukture je izpostavila obnovo ter posodobitev obstoječe železniške proge na odsekih Zidani most–Celje, Maribor–Šentilj ter vozlišča Pragersko, pri čemer je v celotnem železniškem omrežju po njenem mnenju nujno povečati nosilnost prog, prepustnost ter hitrost vlakovnih kompozicij. Največji izziv na področju železniške infrastrukture pa predstavlja projekt izgradnje drugega tira proge Divača–Koper. Izpostavila je, da iz koalicijske pogodba izhaja, da bo izvajanje projekta potekalo preko projektnega podjetja 2TDK, ki je bilo ustanovljeno v minulem mandatu. Omenila je, da je bilo v zvezi z ustreznostjo načina, da se ustanovi posebno podjetje za gradnjo tega projekta, veliko polemik in različnih mnenj. Po njenem osebnem mnenju je z vidika javnih financ vsekakor bolje, da se investicija ne financira neposredno iz državnega proračuna. Poudarila je, da se bodo nadaljevala pogajanja z zalednimi državami, hkrati pa proučile tudi možnosti o financiranju drugega tira brez sodelovanja teh držav. Po njenem osebnem mnenju bi ta projekt Slovenija lahko izvedla tudi sama. Predvsem pa je pomembno, da črpanje evropskih sredstev oziroma sofinanciranje projekta ni pogojeno s sodelovanjem drugih držav v tem projektu.

Na področju energetike je izpostavila, da je ključna naloga zagotavljanje zanesljive oskrbe ob upoštevanju sprejetih zavez po razogljičenju oziroma zmanjševanju deleža ogljikovega dioksida. Poudarila je, da je te cilje mogoče doseči v prvi vrsti z ukrepi učinkovite rabe energije, nadaljnjo podporo izkoriščanjem obnovljivih virov energije, ustrezno energetsko mešanico virov ter primerno stopnjo samozadostnosti. Za uresničitev ciljev na področju energetike je izpostavila pomen energetskega koncepta Slovenije kot dokumenta, ki mora vsebovati odgovore na ključna vprašanja in podati ključne dolgoročne usmeritve na tem področju. Po njenem mnenju energetskega koncepta Slovenije, ki je bil do minulega mandata že posredovan celo v obravnavo v Državni zbor, zdaj pa je ponovno v obravnavi, ne vsebuje rešitev za ključne izzive, ki v Slovenijo na tem področju čakajo v nekaj letih. Izpostavila je, da je po njenem mnenju energetski koncept Slovenije potreben dopolnitev, ki bodo konkretneje določile načine za dosego v njem opredeljenih ciljev. Dopolnitve je treba pripraviti v sodelovanju s stroko ter s proučitvijo pripomb, ki bodo s strani zainteresirane javnosti podane v času javne obravnave.

Na področju razvojna energetske infrastrukture je izpostavila zlasti pospešitev postopkov, povezanih z izgradnjo verig hidroelektrarn na srednji Savi in v zvezi s tem podarila pomen dobrega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor. V zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri je poudarila koalicijsko zavezo, da se v tem mandatu ne bodo gradile.

V razpravi so članice in člani odbora izpostavili nekatere pomembne dileme iz delovnega področja ministrstva in kandidatki zastavila številna vprašanja. Kandidatka je obširno odgovorila na postavljena vprašanja in izražene dileme članic in članov odbora ter jih seznanila s svojimi pogledi, mnenji ter stališči ter predlogi za ukrepanje.

Po končani predstavitvi je odbor z 11 glasovi za in 4 proti sprejel naslednje mnenje: Predstavitev kandidatke mag. Alenke Bratušek za ministrico za infrastrukturo je bila ustrezna. Hvala lepa.