): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je sklic izredne seje Državnega zbora upravičen in izražamo zaskrbljenost nad koalicijsko pogodbo levega šestorčka, saj njeni ukrepi nakazujejo dodatno obremenjevanje in zaviranje slovenskega gospodarstva, kar je škodljivo tudi za širšo družbo. Na neustreznost in škodljivost vsebine koalicijske pogodbe in predvidene ukrepe je opozoril tudi fiskalni svet. Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke je močno zaskrbel sovražni govor posameznih poslancev Levice, tako imenovane nadkoalicijske stranke vlade Marjana Šarca, do podjetnikov, širitev neresnic, nespodobne politične kulture, populizma, celo vzpostavitve nekega družbenega ekonomskega sistema in grožnje s ponovno nacionalizacijo. Sovražni govor proti podjetnikom je za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke nedopusten.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je škoda s tem že nastala, saj so zaradi vsebine koalicijske pogodbe gospodarstveniki, podjetniki in investitorji postali negotovi glede bodočega poslovnega okolja. Investicije so se začele ustavljati, podjetniki so začeli razmišljati drugače.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da želi nova vlada strank Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Desusa, SMC, Stranke Alenke Bratušek in nadstrankarske koalicije Levica z nerazumnimi davki, brezglavo rastjo administracije in različnih privilegijev, povečanih birokratskih ovir in krepitvijo centralizma podjetnike zatreti ali jih celo pregnati.

V Slovenski demokratski stranki gledamo na gospodarstvo širše. Deležniki gospodarstva so za stranko Slovenske demokratske stranke vsi zaposleni, poslovodstvo gospodarske družbe in lastniki gospodarskih družb. Slovenska demokratska stranka je bila vedno na strani gospodarstvenikov in je prisluhnila njihovim pobudam. Nekatere smo umestili tudi v svoj program, ki je naravnan tako, da bi ustvarjali spodbudno okolje za razvoj gospodarstva.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da le dobro delujoče gospodarstvo lahko ponudi dodano vrednost delovnih mest. Posledice dodatnih obremenitev gospodarstva, ki jih nakazuje koalicijska pogodba, bomo občutili vsi. Po našem prepričanju bi morali ustvarjati ugodne pogoje za slovensko gospodarstvo, kar bi bilo privlačno tudi za tuje investitorje. Dvig minimalne plače in socialnih transferjev se sliši sicer privlačno, a najboljša socialna politika je ustvarjanje novih delovnih mest. Prepričani smo, da so podjetniki upravičeno razočarani in zaskrbljeni nad koalicijsko pogodbo, saj le-ta predstavlja resno grožnjo in resen napad na gospodarstvo.

Sestava vlade, ki jo sestavljajo vse stranke, ki so sodelovale že v prejšnji vladi, vsebina koalicijske pogodbe, izjava predsednika vlade Marjana Šarca in nekaterih ministrov nakazujejo, da se bo nadaljevala politika prejšnje vlade, torej politika dodatnega zadolževanja in dodatnih davčnih in administrativnih ukrepov za gospodarstvo in državljane in državljanke Republike Slovenije. Politiko dodatnega zadolževanja in dodatnih obremenitev smo poznali pa tudi že v času vlade Alenke Bratušek. Vlada Mira Cerarja je v štirih letih svojega mandata realizirala manj kot 5 % zahtev gospodarstev, kar kaže jasen odnos vlade do gospodarstva, podjetnikov in tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, polnijo slovenski proračun, polnijo zdravstveno in pokojninsko blagajno. Sredstva državnega proračuna, ki jih ustvarja predvsem gospodarstvo ter državljanke in državljani Republike Slovenije s plačevanjem davkov, bo sedanja vlada Marjana Šarca po vsej verjetnosti ponovno uporabila za tekoče potrebe in za izdatke države in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Čeprav je prejšnja vlada trdila, da je sprejela ukrepe za gospodarsko rast in znižanje javnofinančnega primanjkljaja države, je neizpodbitno dejstvo, da je gospodarska rast posledica zunanjih dejavnikov, rasti povpraševanja v naših gospodarskih partnericah, ki znatno okrepijo izvoz, politika izjemno nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki spodbuja rast naložb in gospodarskega okrevanja v evroobmočju. Imam občutek, da je vsak, ki v državi izstopa iz povprečja, kaznovan. Zato je povsem pričakovano, da gredo mladi in ambiciozni izobraženci v tujino. Namesto omejevanja podjetniške pobude na vsakem koraku bi vanje morali vlagati, država pa bi morala gospodarstvu prepustiti več svobode. Smo država, ki visoke dohodke obdavčuje z višjo davčno stopnjo kot katerakoli druga razvita država. Izpostavili bi samo primer delavcev migrantov v Avstriji, ki jasno nakazujejo s tem, da jim FURS dodatno pošilja plačilne liste za plačilo dodatnih davkov. S tem se jasno nakazuje, da delavci migranti, ki so v Avstriji, niso dvakrat obdavčeni, ampak da plačujejo zgolj razliko od davka, ki so ga plačali v Avstriji, do davka, ki ga morajo plačati v Sloveniji, ker je davčno okolje v Sloveniji manj spodbudno in višje kot v sosednji državi Avstriji.

Izpostavili bi samo nekaj novih obremenitev oziroma zvišanje obstoječih obremenitev prejšnje vlade, ki dejansko sestavlja tudi sedanjo vlado. Vse besede nakazujejo, da se bo ta politika dodatnega zadolževanja, dodatnih davčnih ukrepov nadaljevala tudi pod sedanjo vlado. Pod vlado Mira Cerarja smo bili deležni zvišanja davka na dobiček podjetij s 17 na 19 %; zvišanja obremenitev kmetov z naslova katastrskega dohodka; uveljavitev višje stopnje davka na dodano vrednost, ki je bila sprejeta leta 2014 skozi začasen protikrizni ukrep v trajni ukrep, višja stopnja z 20 % na 22 % in nižja stopnja z 8,5 % na 9,5 %; zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav z inflacijo; uvedba davčnih blagajn, uvedba vrednotnic, s katerimi se je finančno in administrativno obremenilo opravljanje osebnega dopolnilnega dela; uvedba obvezne registracije koles s pomožnim motorjem; uvedba dveh novih dajatev za financiranje vladnega projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper, in sicer taksa za pretovor v koprskem pristanišču in pribitek k cestnini za težka tovorna vozila; uvedba dajatev na odjavljena vozila. Mogoče smo katero še pozabili. Izvajanje nadaljevanja dodatnih ukrepov in obremenitev bo povzročilo veliko gospodarsko in družbeno škodo. Proračun Republike Slovenije za leto 2018 ima samo iz naslova davčnih prihodkov za eno in pol milijardo evrov več prihodkov kot leta 2014. Rezerv je še veliko. Na primer, neizterjava davčnega dolga je še vedno višja kot 1,3 milijarde evrov, črpanje evropskih sredstev je med najslabšimi v zgodovini v Sloveniji, druga finančna perspektiva omogoča Sloveniji črpanje evropskih sredstev v višini več kot 3 milijard evrov. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so davčne obremenitve v Sloveniji previsoke, kar argumentirajo tudi raziskave in primerjave podatkov z drugimi državami Evropske unije. Znižanje davčnih obremenitev pomeni tudi dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višjo potrošnjo. Danes v Sloveniji ravno zaradi visokih davčnih obremenitev najtežje živijo upokojenci in srednji razred. Tisoč litrov kurilnega olja je v Celovcu danes za 200 evrov ceneje kot tisoč litrov kurilnega olja v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Škofje Loki. Liter nafte je v Avstriji v povprečju cenejši za 15 centov kot v Sloveniji. Taka davčna kot trošarinska politika sta napačni in nerazumni.

Tujih investicij imamo v primerjavi z sosednji državami še vedno veliko manj. Za eno tujo investicijo je Državni zbor v prejšnjem mandatu moral sprejeti posebni zakon, kar dovolj zgovorno govori, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni prijazno in ni privlačno za tuje investitorje. Kar nekaj tujih multinacionalnih družb je v času prejšnje vlade zapustilo Slovenijo in svoj sedež preselilo v Zagreb, Beograd, Budimpešto in Bratislavo. S tem se pa tudi zmanjša priliv v plačevanje slovenskega proračuna in s tem napajanje tako pokojninske kot zdravstvene blagajne. V Poslanski skupini SDS, smo prepričani, da Slovenija potrebuje spodbudno okolje, dobro stoječe gospodarstvo, čim več zasebne pobude, ugodne stanovanjske razmere za ustvarjanje družinske politike in priložnost za razvoj. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se mora gospodarska rast poznati v denarnicah državljank in državljanov Republike Slovenije. V Poslanski skupini SDS smo v prejšnjem mandatu predlagali, da se davek na dodano vrednost zniža na predkrizno raven, in sicer na splošno stopnjo davka na dodano vrednost na 20 % zniža na stopnjo na 8,5 % in dodano znižano stopnjo 5 %, v katero bi bili vključeni izdelki, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. Predlagali smo tudi spremembo dohodninske lestvice, in sicer znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za dve odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave z dosedanjih 3 tisoč 300 evrov na 3 tisoč 500 evrov, s čimer bi delavec s povprečno plačo dobil 33 evrov več na mesec, kar na letni ravni pomeni skoraj 400 evrov več dohodka. Vseskozi se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za to, da mora imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek in naš predlog znižanja davčnih obremenitev bi pozitivno prispeval k tem. V Slovenski demokratski stranki smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.

V Slovenski demokratski stranki obžalujemo, da na včerajšnjem Odboru za gospodarstvo nista bili sprejeti dve ključni priporočili. Ta ključna priporočila bom danes v imenu poslanske skupine še enkrat ponovil. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in se skupaj dogovorijo za novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala slovenskega razvoja in slovenskega gospodarstva. Državni zbor Republike Slovenije priporoča funkcionarjem vladajoče koalicije, da se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev uperjenih v slovenske podjetnike in nehajo ogrožati oziroma napadati gospodarski razvoj Slovenije in s tem blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da koalicijska pogodba ni naključje, niti ni rezultat izsiljevanja ene stranke, je odraz stanja v šestih strankah vladne koalicije, ki so se o njej dogovorile. Hvala.