Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 2. nujni seji z dne 4. decembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada.

Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Podobno kot danes so bile podrobneje predstavljene glavne rešitve in cilji, ki jih predlog zakona zasleduje. Predstavnica Zakonodajnopravne službe je izpostavila, da vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v večji meri ustrezno upoštevajo njihove pripombe, je pa opozorila na nedoločnost natančne višine proračunskih sredstev za leti 2019 in 2020, ki so bila odobrena za izvedbo programa zapiranja rudnika.

Predstavnik Državnega sveta je v predstavitvi mnenja dejal, da predlog zakona podpirajo. Meni, da sredstva v višini že odobrene državne pomoči, ki jih bo lahko družba počrpala v letu 2019, in sredstva iz naslova prodaje lastnega premoženja ter unovčenja likvidacijske mase ne bodo zadoščala za ekološko sanacijo degradiranega območja. Posledično bo treba zagotoviti dodatna proračunska sredstva.

V razpravi so se poslanci v večinski meri strinjali s podaljšanjem roka za zaključek zapiralnih del na konec leta 2020. S strani koalicijskih poslanskih skupin je bila izražena podpora predlogu zakona, med drugim pa tudi opozorjeno, da v njem ni časovnice glede okoljevarstvenega nadzora. Podarili so, da bo treba s strani odgovornih državnih deležnikov skleniti dogovor o načinu izvajanja okoljevarstvenega nadzora in tudi zagotovitvi sredstev za ta namen. Izraženo je bilo mnenje, da bi bilo smiselno ubrati pristop, po katerem bi se okoljevarstveni nadzor izvedel na ravni celotne države in za vse rudnike. S strani

Poslanske skupine Levica pa je bilo opozorjeno, da pri predlogu zakona ne gre zgolj za zapiranje rudnika, temveč tudi za vsebinsko programsko delo na prestrukturiranju celotne regije. Poudarili so, da je treba ustrezno spremeniti namembnost infrastrukture v lasti družbe, ki bo po njenem zaprtju prešla v uporabo lokalnih skupnosti. Poslanska skupina SDS je izpostavila zlasti pomisleke glede razlogov za podaljševanje rokov za izvedbo postopkov opustitve rudarskih del in sanacijo degradiranega območja. Izpostavljeno je bilo vprašanje odgovornosti za dolgotrajnost postopkov in izražen dvom, da bodo preostali trije milijoni evrov zadostovali za njihovo dokončanje. Poleg tega so izpostavili vprašanje o smotrnosti do sedaj porabljenih sredstev.

Državni sekretar je pojasnil, da je bilo v obdobju od sprejetja zakona zamenjano večje število poslovodstev, zato je težko določiti, kdo je za podaljšanje postopkov zapiranja rudnika bolj ali manj odgovoren. V zvezi z nadzorom nad postopkom zapiranja je pojasnil, da obstaja več ravni oziroma mehanizmov nadzora. Tako so bila vsakokratna poslovodstva dolžna pripraviti program za zapiranje ter izvedbo vseh del in aktivnosti, ves čas pa je družba tudi pod stalnim poslovnim nadzorom, ki ga izvaja tričlanski nadzorni svet. Glede dvoma, ali bodo trije milijoni evrov zadostovali za dokončanje postopkov, pa je spomnil, da družba še vedno razpolaga z določenim premoženjem, zato verjame, da bo odgovorna ravnala pri njegovi prodaji ter tudi s pomočjo teh sredstev izvedla najnujnejša dela za zaprtje ter likvidacijo družbe.

Po opravljeni razpravi je odbor sprejel pet amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel.