): Spoštovani!

Danes bo Državni zbor na izredni seji opravil prvo obravnavo Predloga novele Zakona o davku na dodano vrednost.

SDS kot predlagatelj želi vrniti splošne stopnje davka na dodano vrednost na 20 % in nižjo stopnjo DDV na 8,5 %, hkrati pa še uvedbo nove druge znižane stopnje v višini 5 %. V SDS znižanje stopenj predlagajo, ker naj bi šlo po njihovem mnenju za časovno omejen ukrep z veljavnostjo do leta 2015. Slovenija od leta 2014 beleži gospodarsko rast in s tem se povečuje priliv v proračun. Davek na dodano vrednost je regresivni davek in najbolj prizadene tiste, ki imajo najmanj. V SDS menijo, da bi se zaradi večje porabe potrošnikov, boljših poslovnih rezultatov podjetij, večjega izplena drugih davkov in prispevkov ter predvsem višje stopnje gospodarske rasti negativni učinek na državni proračun izničil.

V Poslanski skupini Stranke modernega centra se s SDS predlogom novele zakona ne strinjamo, ker gre od leta 2015 že za osmi poskus spremembe tega davka bodisi prek amandmajev ali pa novele zakonov. Poleg tega gre tudi že za četrti poskus SDS za spremembe, pri čemer je ta novela identična noveli zakonov o DDV, ki jih je poslanska skupina predložila Državnemu zboru v odločanje novembra in decembra 2017. Državni zbor se je leta 2015 odločil, da bo na predlog Vlade uzakonil obe danes veljavni stopnji davka na dodano vrednost. Trditve SDS ne držijo, da je šlo leta 2013 za začasni ukrep vlade Alenke Bratušek. Takrat so namreč sprejeli odločitev, da ne bo uveden krizni davek od 0, 5 do 5 % na vse bruto prihodke, ampak da se poviša davek na dodano vrednost. Predsednica Vlade je javnost seznanila, da je bil v paketu ukrepov, ki jih je skupaj s programom pakta stabilnosti Vlada poslala Evropski komisiji, tudi dvig DDV. Dvig davka na dodano vrednost najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast, ker predstavlja strukturni ukrep za dolgoročno uravnoteženje javnih financ. Tudi prejšnja vlada je ohranila povišanje stopnje DDV za odpravo čezmernega primanjkljaja in nujno potrebnega uravnoteženja javnih financ. Ob tem se je izkazalo, da ohranitev povišanja davčnih stopenj iz leta 2013 ni imela slabega vpliva na gospodarstvo, zato trditve SDS o povečanju konkurenčnosti gospodarstva ne zdržijo resne strokovne presoje.

Večina strokovne javnosti se strinja, da je znižanje obremenitev plač za dvig konkurenčnosti in tudi potrošnje boljši ukrep kot znižanje DDV. Res je, da se lahko tudi pri znižanju davka na dodano doseže pozitiven učinek, a je bolj kratkoročne narave. Učinek bi bil namreč enkraten in bi se hitro izničil, prav tako bi lahko trgovci ob nižjem DDV svoje marže le zvišali in končni uporabnik ne bi nikoli občutil znižanja davka. Pri razbremenitvi plač pa se neto plače samodejno povečajo, kar bi povzročilo večjo potrošnjo prebivalstva. Država bi na ta račun pobrala več davkov, hkrati pa bi se na dolgi rok zvišal bruto domači proizvod.

Davek na dodano vrednost uvrščamo med davke na potrošnjo, kar pomeni, da ga plača končni potrošnik in da vsak dvig obdavčitve predvsem prehrambenih izdelkov in pijače, torej nižje stopnje davka, prizadene potrošnike z najnižjimi dohodki. Kljub temu pa velja opozoriti, da negativni učinki dviga nižje stopnje niso bili tako veliki, kot jih prikazuje predlagatelj. Zaradi povečanja gospodarske rasti so se do danes že izničili. Predlog, o katerem sedaj razpravljamo, v Stranki modernega centra ocenjujemo kot davčni populizem. SDS in vlade, ki jih je vodila, so velikokrat eksperimentirale na tem področju. Prav zaradi napačnih in nepravočasnih ukrepov na začetku svetovne finančne in gospodarske krize so povzročili veliko proračunsko luknjo za cca 500 milijonov evrov. Nekonsistentna nihanja SDS in njenih vlad pri oblikovanju davčne politike na področju DDV kažejo na to, da nimajo resnega koncepta, ampak gre zgolj za prilagajanje dnevnih politik in zagovarjanje všečnih rešitev. V Državnem zboru smo na izredni seji Državnega zbora kot tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ na predlog SDS, NSi in SNS opravili razpravo o domnevnih škodljivih in uničujočih ukrepih, dogovorjenih v koalicijski pogodbi. Sklicatelji sej so trdili, da koalicijska pogodba prekoračuje izdatke, ki jih določi fiskalno pravilo, in da je to za gospodarstvo in državo nesprejemljivo. Kmalu zatem pa so vložili pričajočo novelo, ki znižuje prihodke državnega proračuna za cca 580 milijonov evrov oziroma 6 % javnofinančnih prihodkov. SDS je torej v zelo kratkem času uspelo pozabiti, kaj so zahtevali od vladajoče koalicije oziroma zakaj se pravzaprav zavzemajo.

V Stranki modernega centra menimo, da mora Vlada vztrajati na tej poti. Strukturni saldo celotnega sektorja države mora biti uravnotežen konec leta 2020, ko bo dosežen srednjeročni cilj fiskalne politike. Slednjega ni moč doseči z zniževanjem javnofinančnih prihodkov na način, kot to predlaga SDS. Zavedati se je treba morebitnih javnofinančnih tveganj, saj bi nepremišljeni ukrepi, kot je SDS znižanje davka na dodano vrednost, na daljši rok privedel do makroekonomskih neravnotežij in poslabšal fiskalnega položaja države. To bi pa lahko pomenilo, da bi se Slovenija ponovno znašla v temeljitem pregledu Evropske komisije oziroma korektivnem postopku. Skrajni ukrep v korektivnem postopku pa je dvofazni postopek finančnih sankcij. Najprej obrestovani depoziti v višini 0,1 % BDP, ki lahko v skrajnem primeru postane tudi globa.

Na podlagi navedenih dejstev Poslanska skupina SMC predloge novele zakona ne bo podprla. Hvala.