Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani z ministrstva, kolegice in kolegi!

Danes je ali pa bo biti lažje na tej strani kot na tej strani. Zavedam se, da se pogovarjamo o pomembni zadevi, vendar želim, da bomo predvsem realni, da ne bomo preveč ideološko zveneli pri pomembni temi, ki se tiče vsakega posameznika v državi.

O spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je Državni zbor pogosto razpravljal že v preteklem mandatu. Kar osem predlogov sprememb tega zakona je bilo v preteklih štirih letih vloženih v parlamentarni postopek. Najpogostejši in tudi najlažji je bil predlog, da se davčni stopnji DDV, ki sta bili leta 2013, to je res v času najhujše krize, povišani, ponovno znižata oziroma povrneta na višino 20 in 8 %. Glavni argument predlagatelja za ta korak in hkrati tudi edini, je: »Kriza je končana in prav je, da se končajo tudi protikrizni ukrepi.« Dodatno predlagatelji predlagajo, da tudi v Sloveniji uvedemo novo, dodatno znižano stopnjo DDV na celo vrsto izdelkov in storitev, od živil in zdravil do energentov, otroških oblačil in gasilske opreme. Kljub več neuspešnim poskusom so se v Poslanski skupini SDS ponovno odločili, da vložijo ta predlog zakona – legitimno, normalno in jasno, saj so opozicijska stranka, vprašanje pa je, ali lahko vse realno tudi izvedemo, ker vemo, da imamo javni sektor na nogah, ker vemo, da bi radi zgradili tretjo razvojno os, da bi radi gradili drugi tir brez Madžarov, da ne naštevam še vsega, kar bo verjetno čez dva, tri mesece v Državnem zboru, katere ideje bodo padale, kaj bi morali vse v tej državi narediti.

Predlagatelji trdijo, da gre v primeru DDV za socialno krivičen davek, ki sorazmerno bolj obremenjuje socialno šibkejše, ki največji delež svojih dohodkov porabijo za sprotno potrošnjo. Zato menijo, da bi bilo znižanje davčnih stopenj DDV socialno pravično in bi pripomoglo k razbremenitvi ljudi. S tega zornega kota, gospodje iz SDS, se mi zdi ta argumentacija logična in se je z njo moč tudi strinjati. A za razumevanje tega problema je treba videti neko večjo in širšo sliko, ta pogled pa pri obrazložitvah podobnih predlogov pogosto izpade. Ko razpravljamo in odločamo o višini posameznih davčnih, moramo zato po mnenju Socialnih demokratov nujno imeti tudi odgovore na nekatera logična in normalna vprašanja, kadar se o tem pogovarjamo. Eno od vprašanj:kakšen bi bil vpliv take poteze na prihodke državne blagajne in na sposobnost države, da ukrepa in opravlja svoje naloge v korist ljudi? Ne zameriti, ampak sam bom odgovoril. Sposobnost države, da v krizi pomaga ljudem bi se enostavno zmanjšala. Drugo vprašanje, ki bi se ga želeli dotakniti je: ali bi se zaradi tega nižale cene? Ali bi se ljudem povišali razpoložljiv dohodek? Moje iskreno osebno mnenje, gospe in gospodje, je, da ne. Ker za ta 2 %, ko bi se znižal nek davek, pa nekje 5 %, vam garantiram, da bi večji del te mase denarja ostal v trgovskih maržah. Ne bi ljudje občutili na nek način znižanja cen teh osnovnih izdelkov in ne bi, če mene vprašate, masovno tega več kupovali. Ampak to je moj oseben odgovor. Ali resnično drži, da bi s takim znižanjem spodbudili potrošnjo, ki bi dodatno prispevala k nadaljnji rasti? Tukaj pa moram reči, da se na nek način lahko tudi strinjam, vendar bi se to zgodilo v zelo majhnem deležu, ampak z velikanskim izpadom prihodkov, ki bi tako znižanje tudi povzročilo. To, kar je gospa državna sekretarka rekla in pa tudi moj predhodnik, po oceni Vlade bi iz naslova splošnega znižanja teh davčnih stopenj v državnem proračunu zbrali za 330 ali pa 300 milijonov manj denarja. Poglejte, kakšna sredstva so to, ko bi nam v bistvu na tak način zmanjšali davek. In če pogledamo še to drugo stopnjo, teh 5 %, tukaj je ocena Ministrstva za finance, jaz upam, da drži, še dodatnih čez 200 milijonov. Se pravi, da bi bilo med 500 in 600 milijonov manj denarja, kot ga imamo danes v proračunu, pri vseh idejah, ki jih ima ta država, in pri vseh problemih. Če vemo, da v tej državi poberemo iz naslova davkov med 3,3 milijarde in 3,8 milijard, vemo, da več kot 10 % potem zmanjšamo, bom rekel, na nek način sredstva za državni proračun. To se zdi meni zelo zelo problematično. In to vse v tem času, ko mora država še vedno zniževati javni dolg. Jaz se strinjam, da je treba zniževati javni dolg in da ne moremo biti zelo zelo zakreditirani. In na to, dragi moji, nas tudi vedno opozicija, in prav je tako, opozarja, da je treba zniževati ta dolg, da bi v naslednji krizi, ki bo verjetno enkrat, ker poznamo v ekonomiji tudi cikle, ker bo naslednja kriza enkrat prišla, jaz upam, da čim kasneje, da bi lahko država v naslednji krizi tudi zaradi tega, če bi nekaj privarčevala, lahko ukrepala.

In še nekaj. Jaz upam, da bo Vlada in Ministrstvo za finance pripravljena in naredila neko celovito davčno prestrukturiranje, kar smo na nek način obljubili tudi ljudem, s katerim bi popravili ta krivična razmerja med obremenitvijo dela na eni strani in potrošnjo in na drugi strani tudi z obremenitvijo, da ne bi bili preveč obremenjeni dobički in kapital, da se ne bi res temu kapitalu, ki ga v tej državi potrebujemo, tudi naredilo. Ampak če gremo na tak način, kot ga predlagatelji predlagajo, teh prihodkov na nikakršen način ne moremo nadomestiti. Pri vsaki davčni spremembi moramo gledati, kot sem že na začetku rekel, neko širšo sliko, seveda pa je dobro, da pri takšnih pogledih pa pri tej sliki imamo tudi nekaj zgodovinskega spomina. Take predloge, dragi moji, smo videli že večkrat v tej naši kratki zgodovini naše Slovenije. In tudi škodljive učinke zaradi takšnih ukrepov. V letih 2004–2008, če se spomnite, smo tudi spremljali nižanje davkov in klestenje proračunskih prihodkov. Vse to je bil tudi izgovor za razbremenitev ter spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti. To je bilo vse res. Ampak dokler je ta gospodarska rast trajala. Ko pa smo prišli v gospodarsko krizo, ko ni bilo denarja, ko država na nek način ni imela več vira, pa zaradi vseh učinkov tiste davčne razbremenitve država enostavno ni mogla intervenirati, tako kot bi takrat morala intervenirati, ko je na nek način prišlo do tega gospodarskega kolapsa ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu.

Zato bi se lahko naučili vsi skupaj tudi iz tega – pa ne zato ker sem Socialdemokrat, pa ker ste vi demokrati, pa ker smo eni levičarji, pa drugi desničarji, na koncu koncev nam je samo ena mati domovina – da siromašenje države ni prava pot, s katero bi lahko na nek način pomagali tem ljudem, in da državo ne moremo voditi tako, kot bi vodili podjetje. Ko ni, bom rekel, gospodarske rasti, takrat mora država vskočiti s svojimi investicijami. Vsaj tako si jaz razlagam ekonomijo. Lahko pa da nimam prav, verjetno me boste demantirali.

Pa da ne bi samo kritiziral, ker ni samo kritika, ampak samo pogled Socialnih demokratov na ta del davčne politike, moramo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tu dodati, da absolutno ne nasprotujemo razpravi o možnih razbremenitvah socialno šibkih ljudi, tudi recimo to, kar vi predlagate, z uvedbo dodatnih znižanj stopenj na blago in storitve, ki so nujno potrebne za vsakodnevno življenje. Nasprotno. Saj takim predlogom nihče ne more nasprotovati, tudi mi jim ne nasprotujemo – ampak z izvedbo in načinom, ki bo izvedljiv in bo imel eno realno sliko. Verjamem, da to lahko naredi samo vlada, tudi v sodelovanju z opozicijo in z nekim realnim pogledom kako naprej

Zaradi vseh teh razlogov, kar sem jih povedal, bomo mi vaš predlog morali zavrniti in verjamem, da se najdemo v eni pravi davčni politiki, da bo država davke spreminjala na tak način, kar smo tudi obljubili, da se ne bodo višali, ampak se bodo samo razporedili na tak bolj pravičen način. Zato za enkrat mi tega predloga ne moremo podpreti. Hvala lepa.