Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje!

V stranki Lista Marjana Šarca smo na nek način presenečeni, da je bil v tako kratkem času že tretjič posredovan Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Identična predloga sicer brez predloga uvedbe druge nižje stopnje sta bila obravnavana že marca in oktobra leta 2017. Predlagatelj navaja, da finančnih učinkov predlagane spremembe ni oziroma da bi se le-ti izničili zaradi večje porabe potrošnikov, kakor tudi to, da bi to spodbudilo večjo potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo tudi na gospodarsko rast. V predlogu pa ni navedenih nobenih finančnih izračunov. Na drugi strani pa je izdelana ocena Ministrstva za finance, da bi skupen učinek znižanja stopenj davka na dodano vrednost ter uvedba dodatne nižje stopnje imela za posledico skoraj 580 milijonov evrov izpada prihodka v državnem proračunu, od tega 330 milijonov zaradi znižanja splošne in nižje stopnje in dodatno še 250 milijonov evrov zaradi uvedbe dodatne nižje stopnje. Na Svetu EU že poteka razprava v zvezi z zakonodajnim paketom sprememb na področju davka na dodano vrednost in menimo, da bi bil veliko primernejši ponovni razmislek o sistemu nižjih stopenj davka na dodano vrednost v Sloveniji, ko bo sprejet posodobljen sistem DDV na ravni Evropske unije. V tem trenutku ima več kot polovica držav članic višjo splošno stopnjo od predlagane in samo pet držav uvedeno znižano drugo stopnjo. Proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje stopenj davka na dodano vrednost brez hkratnih ukrepov na prihodkovni oziroma odhodkovni strani. Cilj, ki mu moramo slediti, je normalizacija strukture davkov, ne pa enostransko in nepredvidljivo zmanjševanje oziroma povečevanje brez celovite analize učinkov na proračun. To zahteva celostno obravnavo z namenom zasledovanja fiskalnega cilja in javnofinančne konsolidacije. Tudi v prihodnje moramo nadaljevati javnofinančno konsolidacijo s ciljem upravljanja dolga državnega proračuna.

V predlogu je tudi navedeno, da bi z uvedbo rešili probleme socialno ogroženih državljanov, a obenem ne navaja, kje oziroma kako bi ta primanjkljaj dobili nazaj, torej bi jim s tem pobrali iz proračuna za socialne transferje. Med drugim naj navedemo, da uvedba druge nižje stopnje pri enem kilogramu kruha pomeni manj kot štiri cente. Mislimo, da bomo na tem delu več naredili z ukrepi, ki so že načrtovani, z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojnine, s socialnimi transferji, ki se bodo zadržali na obstoječi ravni ob hkratnem restriktivnem izvajanju kontrole nad upravičenostjo prejemanja le-teh, kot tudi z dvigom minimalne plače. In na koncu tudi pomislek, ki se ob tem poraja: Ali bodo ponudniki blaga in storitev ob znižanju davka na dodano vrednost res spustili cene? Ali bo razlika ostala v zvišanju marž, cene proizvodov in storitev pa bodo ostale enake? Slednje pomeni, da ne bo prišlo do razbremenitve državljanov z najnižjimi dohodki, niti ne bo spodbudilo rasti potrošnje, kot je to navedeno v predlogu.

V stranki Liste Marjana Šarca smo odprti za predloge in jih tudi z vso resnostjo obravnavamo. Še enkrat pa poudarjamo, da jih ne moremo obravnavati enostransko, zato takšnega predloga ne moremo podpreti. Hvala lepa.