Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost s ciljema znižanja stopenj DDV na predkrizno raven, torej pred julijem 2013, ter uvedbo druge, dodatne nižje stopnje DDV. V ta namen se s predlogom zakona s 1. januarjem 2019 predlaga znižanje splošne stopnje DDV na 20 %, nižje stopnje DDV na 8,5 % ter uveljavitev dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 %, ki bi se uporabljala tudi za nekatere dobave blaga, za katere nižja stopnja DDV po direktivi o DDV ni predvidena. Predlagane rešitve naj bi vplivale na znižanje cen blaga in storitev ter s tem spodbudile potrošnjo, s čimer bi se ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in tako tudi prihodke v državnem proračunu.

Vlada predlogu zakona nasprotuje zaradi potreb po nadaljevanju javnofinančne konsolidacije s ciljem srednjeročne uravnoteženosti ter zagotavljanju rasti in v tej zvezi poudarja sledeče. Javne finance centralne in lokalne ravni države kot tudi skladov socialnega zavarovanja ob predpostavki nespremenjenih politik ostajajo stabilne in ustvarjajo presežek sektorja država. Predviden je presežek sektorja država leta 2018 v višini 0,5 % bruto domačega proizvoda, leta 2019 pa se brez ukrepov presežek zniža na 0,2 % BDP. Presežek sektorja država je posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter do letošnjega leta zajezenih izdatkov. V obdobju 2015–2018 je rast prihodkov povprečno dosegla 4,2 % in je prehitevala rast izdatkov za 3,3-odstotne točke. Povprečna rast izdatkov v enakem obdobju je namreč znašala 0,9 %. Vendar pa je Slovenija ob predpostavki brez sprememb politik še vedno oddaljena od svojega srednjeročnega cilja, zapisanega v ustavi.

Ta vlada bo zato v mandatnem obdobju 2018–2022 postopno in osredotočeno na prioritetnih področjih nadaljevala s fiskalno konsolidacijo s ciljem srednjeročne uravnoteženosti kot tudi s poudarkom na zagotavljanju rasti. To sta osrednja elementa pakta za stabilnost in rast. Dosedanja fiskalna konsolidacija je bila ugodna za rast potrošnje in izvoza, ki sta gonilo rasti, prav tako pa so se ob predpostavki nespremenjenih politik nekateri ukrepi že sprostili. V fiskalnih projekcijah so tako upoštevani vsi zakonsko sprejeti ukrepi kot tudi težnje po pospešenem črpanju EU sredstev, zato posebno pozornost namenjamo ravni investicij glede na BDP. Na davčnem področju so aktivnosti Vlade še vedno usmerjene v pripravo rešitev, ki bodo izhajale iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen v smeri prestrukturiranja bremen javnih dajatev in zmanjšanja administrativnih ovir, in to s ciljem ohranitve stabilnosti javnih financ. Ukrepe tudi na davčnem področju, ki pomembno vplivajo na javnofinančne prihodke, je tako treba v času, ko želeni strukturni saldo še ni dosežen, zastavljati le na finančno nevtralen način. Treba se je zavedati, da bile posledice uveljavitve predloga zakona izpad prihodkov iz naslova DDV v ocenjeni višini 330 milijonov evrov na letni ravni, do katerega bi po oceni prišlo zaradi predlagane spremembe stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, oziroma dodaten izpad v višini približno 250 milijonov evrov kot posledica uvedbe dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev. Skupen finančni učinek predloga zakona bi bil torej približno 580 milijonov evrov nižji prihodki iz naslova DDV v državnem proračunu. Trenutni proračunski položaj Sloveniji ne daje možnosti znižanja stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in ali na odhodkovni strani. Razpravo o sistemu stopenj DDV v Sloveniji bi bilo po oceni Vlade ob upoštevanju stanja javnih financ primerneje opraviti po sprejetju reforme posodobljenega sistema DDV z vzpostavitvijo dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje znotraj EU, v okviru katere je načrtovano tudi preoblikovanje okvira sistema stopenj DDV.

Spoštovane poslanke in poslanci! Upoštevaje navedeno Vlada predlogu tega zakona nasprotuje, zato tudi predlaga, da Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ne podprete. Hvala lepa.