Hvala za besedo. Lep pozdrav!

Boj proti revščini je ena od prioritet Levice. Revni ljudje namreč nimajo svojih interesnih skupin, nimajo svojih združenj ali sindikatov. Pogosto so v finančnih in osebnih stiskah pahnjeni na rod družbe, nemočni in neslišani, zato jih je politika predolgo postavljala na zadnje mesto. Minimalna socialna pomoč je še do nedavno znašala pičlih 298 evrov mesečno. Ali si predstavljate, kako je preživeti s takim zneskom s približno 10 % poslanske plače?

Na mene so se prek socialnih omrežij obrnili številni ljudje, ki so v tem peklu živeli. Gospa iz Bele krajine mi je na primer pisala, da ji odpada omet v hiši pa si ne more privoščiti popravila. Ko se ji je pokvaril televizor, ni mogla najeti niti nekaj stoevrskega potrošniškega kredita, da bi najela novega, da bi kupila novega. Vsakomesečne položnice so bile izziv. Takih, pogostih neslišanih, zgodb je v Sloveniji še na tisoče. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da jih do neke mere podoživlja vsak od 250 tisoč naših sodržavljank in sodržavljanov, ki živijo pod pragom tveganja revščine. V Levici smo zato cel prejšnji mandat vztrajali, da se morata minimalna socialna pomoč in varstveni dodatek s sramotnih 298 evrov povečati na vsaj 385 evrov, kolikor je znašal izračun minimalnih življenjskih stroškov leta 2009, oziroma na 442 evrov, kolikor znaša novi izračun minimalnih življenjskih stroškov. Veseli nas, da smo s koncem preteklega mandata s pobudo tudi uspeli, čeprav začasno za pol leta, še bolj pa, da smo se uspeli z novo vlado dogovoriti, da ta ukrep postane trajen.

Ob tem je treba odgovoriti na očitke, ki se pojavljajo v javnosti in ki jih širijo tudi nekatere politične stranke. Zelo pogost je argument o tako imenovani pasti neaktivnosti, češ,, da se zaradi zvišanja socialnih pomoči ljudem ne bo več splačalo delati, ker je sedaj razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo prenizka. Odgovor na to je preprost. Ni socialna pomoč s 392 evri previsoka, ampak je minimalna plača prenizka. Včeraj smo s podpisi 52 poslank in poslancev vložili zakon, po katerem bo minimalna plača v dobrem letu zrasla na 700 evrov mesečno, vsi dodatki, vključno z dodatkom na delovno dobo, pa se bodo nanjo doplačevali in ne vanjo vštevali. Podprite ga, pa ne bo nikomur več treba viseti na pragu tveganja revščine kljub osemurnemu delu vsak dan.

Drugič. Pojavlja se očitek, da smo poskrbeli samo za prejemnike socialne pomoči, za upokojence pa ne. To ne drži, saj že s tem zakonom izboljšujemo položaj revnih invalidskih upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek se pa popolnoma strinjamo, da je treba popraviti pokojnine nasploh. Nihče, ki je delal 40 let, ne sme prejeti manj od praga tveganja revščine. Krivično je, da ljudje, ki se upokojujejo zadnja leta, z dnevom upokojitve izgubijo praktično polovico dohodka, odmerni odstotek namreč trenutno znaša zgolj 57 %. Poprava obeh krivic je zapisana v koalicijsko pogodbo te vlade in v Levici bomo vztrajali, da je za to treba prioritetno poskrbeti že ob rebalansu proračuna ob začetku naslednjega leta.

In zadnjič. Na prejemnike socialnih pomoči se pogosto gleda kot na lenuhe. To je sramoten in žaljiv očitek. Brezposelnost se je namreč v zadnjih dveh letih prepolovila in kdor je lahko dobil delo, ga je vzel, nekateri tudi za sramotno nizka plačila. Več kot 70 tisoč ljudi v Sloveniji dela za plačo, vštevši dodatke, nižjo od 667 evrov. Več kot 50 tisoč ljudi je na espejih in marsikdo od njih ne zasluži na koncu meseca niti minimalca. Na deset tisoče jih dela preko agencij. Nekateri delajo na štiri izmene za minimalno plačo. Prejemnikov socialnih pomoči na drugi strani je še 35 tisoč, in to niso ljudje, ki nočejo delati. To so v veliki večini ljudje, ki ne morejo delati zaradi stisk, travm, bolezni. Tem ljudem je treba pomagati in veseli nas, da večina poslancev to končno razume.

V Levici bomo zakon podprli. Hvala.