Govor

Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Minevajo približno štiri leta od vzpostavitve začasnega humanitarnega koridorja, ki je potekal tudi čez Slovenijo. Ravno toliko časa traja tudi izjemno aktivna protičloveška in zastraševalna politika desnice. Po teh štirih letih Državni zbor danes že 30. obravnava na to temo. Za primerjavo: desnica skliče nujno sejo ali izredno sejo Državnega zbora na vsako 16. pozitivno rešeno prošnjo za azil. V Sloveniji je bil namreč med leti 2015 in 2018 azil podeljen skupno 419 osebam. Prosilcev za azil je bilo v tem enakem obdobju skupno 5 tisoč 616, kar pomeni, da je skupno pozitivno število rešenih 8,7 odstotka vseh prošenj. V deležu celotnega prebivalstva države begunci predstavljajo oziroma vsi tujci predstavljajo 6 odstotkov prebivalca, begunci pa 0,02 odstotka. Kljub tem podatkom desnica vztrajno zastrašuje in grozi z apokalipso, uničenjem civilizacije slovenske naroda, jezika, kulture in vsega, kar pač še poznamo. Vztrajno se trudi, da bi na teh 419 posameznikov in posameznic oziroma teh 0,02 odstotka prebivalstva zvalila krivdo za praktično vse težava, ki jih imamo in s katerimi se soočamo. Krivi so za revščino, sramotno nizke pokojnine, bedne plače, nezaposlenost, prekarnost in tako naprej. Ob tem seveda pozabljajo, da so ti problemi bili prisotni že veliko pred leto 2015, da so pravzaprav te probleme povzročili zakoni, kakršen je bil ZUJF, ki ga je sprejela Janševa vlada. Napačne odločitve in napačne politike v času gospodarske rasti tik pred krizo, ki so povzročile še večjo luknjo v času, ko je kriza nastopila, ampak dobro, to pustimo. Pri spodbujanju konflikta z zunanjim sovražnikom se desnica poslužuje vseh najbolj nizkotnih sredstev, propagande in – temu bomo verjetno danes ves čas priča – zavajanj, manipulacij in predvsem laži. Propaganda SDS je v svojem zastraševanju tako spretna, da ji je podlegla celo politična sredina. V teh dneh namreč minevajo tri leta, odkar je bila na mejo postavljena rezilna žica. A na mejo je ni postavil gospod Janša, postavil jo je gospod Cerar, seveda s podporo SMC, SD in Desus. Sredinske stranke so torej pristale na ta desničarski populizem in na to protičloveško politiko. Vojski so podelile policijska pooblastila, pravice, ki gredo beguncem, so skrčil pod dopusten minimum, pod tisto, kar so zahteve evropskih dokumentov. Represivnim organom so poleg tega podelile sredstvo za masovni nadzor in sprejele zakon, ki prosto suspendira mednarodno pravo in krši osnovne človekove pravice.

Iz vsega navedenega jasno izhaja, da so dogovori in sporazumi, kakršna sta tudi tako imenovana marakeška politična deklaracija in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah nujno potrebni. Ne samo na ravni evropske unije, ampak na mednarodni ravni.

Kar se tiče marakeške politične deklaracije, ne gre za nobeno novo stvar. Gre za deklaracijo, ki se v okviru rabatskega procesa skušaj z akcijskim načrtom sprejema vsaki dve leti, gre za sporazum, ki ga je leta 2006 prvič podpisala Vlada SDS oziroma v njenem imenu takratni minister za notranje zadeve Dragotin Mate. Cilji dokumenta so usmerjeni k lažji izmenjavi in sodelovanju med državami na migracijski poti v severni, zahodni in srednji Afriki ter Evropi. Če se predlagateljem res zdi, da je dokument tako zelo sporen, naj se vprašajo, zakaj so ga leta 2006 pravzaprav podprli.

Drug dokument, zaradi katerega je desnica zahtevala današnjo izredno sejo, je tako imenovani globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Gre za politično zavezo držav, da bodo na področju migracij med seboj tesneje in konkretneje sodelovale. Dogovor je gotovo dobrodošel in na globalni ravni pomeni korak v pravo smer. V Levici vidimo njegovo največjo pomanjkljivost ravno v tem, da ni zavezujoč. Glede na to, da je glavni problem zadnjih let vsesplošna odsotnost solidarnosti, še posebej znotraj Evropske unije, dvomimo, da se bo situacija izboljšala zaradi odgovora, ki nikogar ne zavezuje oziroma kjer se pristopniki takšnega dogovora sklicujejo na to, da ni zavezujoč. Da je dogovor v tem delu pomanjkljiv, je skorajda enotna tudi pravna stroka. Ampak ne prvi in ne drugi dokument ne uvajata tisto, kar navajajo predlagatelji, cenzure. Ne jemljeta suverenosti državam in niti ne zahtevata sprememb ustavne ureditve. Navedbe predlagateljev v priporočilih je treba imenovati pravzaprav s pravim imenom. Gre za sredstva propagande, gre za zavajanja, manipulacije in laži.

V Levici na takšen diskurz nismo in ne pristajamo. Izključni cilj desnice je zastraševanje in spodbujanje sovraštva, kar se bo jasno pokazalo tudi ob današnji razpravi, se je tudi na dveh odborih, v preteklem tednu. Že v tem trenutku si upam trditi, da ne bo govora o nujno potrebnih izboljšavah na področju integracije vseh, ki so se odločili, da bodo ostali pri nas. Tudi ne bo govora o skrajševanju azilnih postopkov, ki so še vedno krepko daljši od zakonsko predvidenih rokov. Ne bo govora o izboljšanju možnosti za čim hitrejše vključevanje migrantov, beguncev in tujcev v izobraževalne zaposlitvene programe. Nujno bi pravzaprav morali opraviti razpravo o tem, zakaj je od zadnje resolucije o migracijskih politiki minilo skoraj 20 let, od sprejetja strategije ekonomskih migracij pa 8. Ampak, tudi o tem danes zagotovo ne bo govora.

Namesto vseh teh vprašanj, ki so vsekakor na mestu in bi se jih morali prioritetno lotiti, bo desnica danes zavzeto in doživeto slikala podobo prihajajoče apokalipse.

Naj zaključim kar z besedami Ivana Janše iz vrha EU Afrika 2007, citiram: »Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse, za države izvora in ciljne države in tudi za migrantske skupnosti same. To je tudi vodilo globalnega pristopa EU, k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega, teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost«. Konec citata. In ravno to povzame cilj ali pa bistvo teh dveh dogovorov. Zagotoviti dobro urejene migracije, ki bodo priložnost za vse. Na obale Sredozemlja namreč še vedno naplavlja trupla. Lahko se vprašamo, ali si res želimo ali smo se res navadili na gledanje takšnih podob.