Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, dragi državljanke in državljani!

Vlada enotno podpira globalnih dogovor o migracijah.

Naj takoj povem še to, da postopek je potekal v skladu s pravili in ustaljeno prakso in v skladu s pristojnostmi, ki jih Vlada ima, kot je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Migracije so del evropske zgodovine, migracije so del našega vsakdana in migracije bodo globalni izziv prihodnosti. Pred tem si ne moremo zatiskati oči, temveč moramo poskrbeti, da bodo migracije potekale na urejen in obvladljiv način. Seveda je pomembno, da se o tem pojavu pogovarjamo, ampak z argumenti in podatki ne pa z zastraševanjem, nestrpnostjo ali celo teorijami zarote.

Kdo so migranti, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani? So predvsem ljudje. Ljudje z imeni in obrazi. Z družinami, z zgodbami, talenti in upanjem na boljši jutri. Seveda so med nami ljudmi vedno tudi tisti, ki so drugačni, pa tudi tisti, ki nimajo dobrih namenov, toda to nas ne sme odvrniti od naše temeljne humane drže, pri čemer pa moramo seveda vedno v družbi in v državi zagotavljati mir, varnost in seveda spoštovanje dogovorjenih pravil. Pripadniki številnih slovenskih družin so migranti, ki so pred prvo vojno, med vojnama ali po njih odšli v svet iskati boljše življenje za sebe in za svojo družino. Migranti so mnogi gradbeniki, ki garajo na številnih naših gradbiščih. Migrantke so mnoge medicinske sestre in strežnice na oddelkih številnih slovenskih bolnišnic. Migrante zaposlujejo slovenska podjetja. Migranti predavajo na slovenskih univerzah. Migranti so torej že med nami, nekateri pa bodo še prišli. Verjamem, da zato Slovenija ni in ne bo nič manj slovenska. Vsekakor pa moramo jasno reči ne nezakonitim migracijam in ne smemo dovoliti, da bi migracije kakorkoli ogrožale našo varnost in naše evropske demokratične vrednote. Migracije niso nov pojav, so del evropske civilizacije, del naše zgodovine. Evropa ni ne otok ne trdnjava. Je zagovornica sodelovanja in multilateralizma. Evropa želi ohranjati svoje vrednote in svojo varnost, svoj human obraz, solidarnost in blaginjo za svoje prebivalce. Zagovornice globalnega dogovora, o katerem danes govorimo, so države, ki za temi vrednotami stojijo. Velika večina evropskih držav: Francija, Nemčija, Italija in tako dalje, pravzaprav glavnina teh držav in seveda tudi glavnina vseh tistih, ki sestavljajo jedrni del Evropske unije, ki mu Slovenija želi pripadati in s katerim želi sodelovati. Pa tudi so še, potem druge države, kot denimo Švica, če govorimo o Evropi, pa Vatikan oziroma sveti sedež in tako dalje. Vsi ti podpirajo globalni dogovor.

Zakaj ga podpira Slovenija? Prvi dnevi in meseci migrantske krize leta 2015 so pokazali, kaj se lahko zgodi, če države med seboj ne sodelujejo, če improvizirajo, če se ne obveščajo. Da bi se izognili neurejenosti, neorganiziranosti tihotapcem, ki ljudi sredi noči vodijo čez ledeno mrzlo reko, je nujno zagotoviti tesno sodelovanje vseh držav na migrantskih poteh. Naša vlada je odločna zagovornica takšnega sodelovanja, ki hkrati predstavlja tudi pomemben element pri zagotavljanju varnosti slovenskih državljanov. Prehodi naših meja morajo biti urejeni ter zgolj in samo zakoniti. Zakonsko dovoljene, torej legalne migracije, marsikdaj potrebujemo, kot sem povedal. Nezakonite in nelegalne pa želimo preprečiti in jih preprečujemo. Globalni dogovor je nastal z jasnim namenom, da države sodelujejo, prvič, za dosego varnih, urejenih in zakonitih migracij. Drugič, za preprečevanje nezakonitih, nevarnih in neurejenih migracij. Ter tretjič, za odpravljanje vzrokov migracij. In kdor trdi drugače, namerno zavaja. Eden glavnih ciljev dogovora je še posebej lajšanje razmer v državah izvora, da ljudem sploh ne bi bilo treba zapuščati domov in odhajati po kopnem in čez morje v tuje dežele.

Ponovno naj poudarim, da je globalni dogovor politični dokument, ki ni pravno zavezujoč. Drži seveda pa, da predstavlja ta dogovor politično zavezo. Da, zavezo držav, da bodo med seboj sodelovale pri urejanju migracijskih tokov, in to je vsekakor tudi v interesu Slovenije. Naj ponovim, globalni dogovor držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihove ustavne ureditve.

Te dni pogosto izražena trditev, da dogovor ne ločuje med migranti in begunci, absolutno ne drži. V točki 4 je jasno zapisano, da gre za dve ločeni skupini, katerih statuse urejajo ločeni pravni okvirji. Poudarja, da so le begunci upravičeni do posebne mednarodne zaščite, kot to določa mednarodno pravo o beguncih, medtem ko ta dogovor, o katerem govorimo, naslavlja samo migrante. Globalni dogovor v točki 15 izrecno poudarja suvereno pravico držav, da določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi. Nobena država na tem svetu ne bi pristala na zmanjšanje suverenih pravic odločanja na tem področju. Globalni dogovor na vzpostavlja nobene nove kategorije migrantov, niti ne vzpostavlja nikakršne pravice do migriranja kot osnovne človekove pravice, tega ni nikjer v besedilu in to se, žal, navaja v naši javnosti, ampak tega ni v besedilu. Dogovor ne podeljuje nobenih dodatnih pravic nezakonitim migrantom, pač pa poudarja nacionalno suverenost na področju migracij. Države na podlagi nacionalne zakonodaje določajo, kateri migranti so zakoniti in kateri so prišli nezakonito. Avtomatizma ni, da bi s prihodom v državo avtomatično dobili pravice; to ne obstaja v nobeni državi in tega tudi ta dogovor ne prinaša.

Standardi varstva človekovih pravic in obravnave migrantov z urejenim statusom v Evropi, vključno s Slovenijo, so že zdaj bistveno višji od tistih, ki jih vzpostavlja ta globalni dogovor. Zato ta dogovor prinaša predvsem zaveze za tretje države, ki teh standardov še nimajo. Torej, za njih predstavlja, predvsem za države izvora, dodatne obveznosti, ki doslej niso bile definirane na globalni ravni. Nekateri pravijo, dogovor na široko odpira meje za migracije, uvažamo tretji svet, uvažamo revščino. Ravno nasprotno, dogovor izrecno in natančno opredeljuje korake v boju proti nezakonitim migracijam, proti tihotapljenju ljudi in kriminalnim združbam. Jasno opredeljuje vračanje ilegalnih migrantov v države izvora oziroma dolžnost teh držav, da jih sprejmejo.

Naj na koncu povem, da bo slovenska vlada zato, da bo predvsem slovenski javnosti pa tudi svetovni jasno, kakšna je vsebina te deklaracije, kaj sprejemamo, podala javno pojasnilo, ki je pogosta praksa ob podobnih sprejemanjih resolucij v Združenih narodih. In v tem pojasnilu bomo predvsem izpostavili pravno nezavezujoč značaj tega dogovora, suvereno pravico držav, torej tudi suvereno pravico Slovenije, da urejajo lastne migracijske politike, vključno z določanjem statusa zakonitih in nezakonitih migrantov. Poudarili bomo, da bomo pri razlagi dogovora jasno razlikovali med zakonitimi in nezakonitimi migranti, kot na primer pri cilju številka 16, ki govori o vključevanju migrantov. Poudarili bomo, da dogovor ne zavezuje k sprejetju ukrepov za povečanje legalnih tokov, in poudarili bomo zavezo držav, da morajo ponovno nazaj sprejemati svoje državljane, ki so migrirali. Torej gre za zavezo, da sprejmejo tiste, ki bodo vrnjeni, ker so ilegalno prišli v neko državo.

Naj za konec povem, da je ključnega pomena to, da je Slovenija skupaj z več kot 150 državami, s pretežnim delom Evrope in sveta, zato da bomo skupaj lahko urejali tisto, česar nobena država sama ne more urejati – množičnih migracij in današnjih ilegalnih migracij, ki jih spodbujajo tihotapske in druge kriminalne združbe. Tudi velike države niso več same kos temu problemu. In če bomo na podlagi tega dogovora lahko bolje sodelovali in bolj pomagali državam, v katerih krize nastajajo, potem bo manj migracij v Evropo, potem bo manj ilegalnih migracij v Slovenijo in potem bomo te migracijske tokove skupno lažje uravnavali. In zato slovenska vlada, kot sem rekel, enotno podpira ta dogovor in zato bo tudi Slovenija ostala na tej svoji poti, da bomo ostali varni pa hkrati tudi humani in del naprednega sveta, ki želi sodelovati, za naše skupno dobro. Hvala lepa.