Spoštovani zbrani, lepo pozdravljeni!

Zakaj nasprotovati globalnemu dogovoru o migracijah? Prvič, iz vsebinskih razlogov, in drugič, iz preprostih postopkovnih razlogov sprejemanja tega dokumenta.

Nekaj točk vsebinskih razlogov, zakaj v Novi Sloveniji svarimo, da ta globalni dogovor, pod narekovaji, ni dober. Prvič zato, ker dogovor vsebuje nekatera sporna določila, kot so: odprt dostop do trga dela in socialnih storitev za migrante v ciljnih državah. Torej, gre za popolno enačenje socialnih pravic, spoštovani gospod minister. Drugič, prav tako je zabrisana razlika med legalnimi in ilegalnimi migranti, saj dejansko dokument v nobeni točki ne govori in opredeljuje ilegalnih migracij, ampak govori zgolj o iregularnih migracijah. Zdaj vas pa sprašujem, zakaj je ta razlika zabrisana in zakaj namenoma govorimo o iregularnih migracijah, kajti razlika med ilegalnimi migracijami ali pa iregularnostjo je velika, razlika je. Tretjič, v dokumentu piše, da so migracije temelj blaginje in so vedno prinašale bogastvo, inovacije in trajnostni razvoj. In tudi trditev o dobrobitih, ki jih prinašajo migracije, je eden od temeljev tega dokumenta. Ampak tej trditvi ni priložena nobena analiza, niti ni navedeno, na katere raziskave se ta trditev nanaša. Seveda migracije lahko prinašajo koristi, a ne vedno in ne povsod. Prinašajo tudi varnostna tveganja, kar smo lahko videli v Evropi v zadnjem desetletju in prinašajo tudi gospodarska tveganja. Nadalje v dokumentu piše: »Sankcije proti migrantom ponovno proučiti in ukiniti«. Torej, dokument se postavlja nad zakonodajo držav članic OZN. Nadalje, petič, v 33. točki na strani 24 je zagotovljeno: »Zavezujemo se tudi k spoštovanju svobode izražanja mnenja, skladno z mednarodnim pravom, in sprejeti, implementirati in obdržati zakonodajo, ki kaznuje zločine sovraštva in težke zločine sovraštva proti migrantom«. Ob tem se pa postavlja kar nekaj vprašanj. Eno izmed vprašanj je, kaj so zločini sovraštva in težki zločini sovraštva, kaj je netolerantnost in kaj so, narekujem: »druge oblike diskriminacije«? Ter ključno vprašanje, kdo bo o tem razsojal? Kdo bo tisti sodnik, ki bo povedal, kaj so druge oblike diskriminacije, kaj so težki zločini sovraštva? V Sloveniji si to predstavljamo to tako, da bo Mirovni inštitut tisti, ki bo sodnik. Jaz tega sodnika nočem, ki bo meni govoril, kaj je svoboda govora in kaj je sovraštvo. A bodo to mediji? Bodo to medijske hiše? To v tej deklaraciji ni navedeno.

Tudi nekateri mednarodni pravniki, če grem malo k postopku trdijo, da ta deklaracija sodi v tako imenovano mehko mednarodno pravno zakonodajo, ki določa mednarodne standarde, ti pa prej ali slej prerastejo v običajno pravo in smernice, ki jih nobena država ne more več zavračati, ne da bi se s tem oddaljila od mednarodne skupnosti. Kaj to pomeni? Torej ta dogovor povsod po svetu uveljavlja enaka merila glede migracij, ki se jih tudi bodisi z volitvami bodisi z referendumi ne bo dalo več pomembneje spreminjati, saj bodo politične odločitve vselej vezane nanje, na te dogovore, na te deklaracije. In politične odločitve so tako legitimne le, če ustrezajo tem globalnim standardom. In tudi sčasoma lahko dokumenti, ki so sprejeti pod okriljem OZN, prerastejo v mednarodnopravne dokumente. O tem smo se lahko prepričali že v preteklosti. Nadalje. Ta dogovor ne vsebuje enega bistva, in sicer akcijskega načrta, ki bi ga moral, za odpravljanje vzroka migracij. Namreč problem revščine je treba reševati v izvornih državah tretjega sveta, od koder tudi ti migranti prihajajo. Tega ta dokument, akcijskega načrta, ne opredeljuje. Pa samo malce za številke – Kitajska vlaga okrog 100 milijard dolarjev v reševanje revščine v Afriki z investicijami. Enako to počnejo Združene države Amerike. Evropa je tukaj na hudi preizkušnji in na psu. OZN je septembra 2015 sprejel agendo 2030, kjer je zapisano, da bomo do leta 2030 iztrebili revščino. Ta dokument o tem nič ne govori, gre torej praktično v celotno nasprotno smer.