Spoštovani!

Tisto, kar v bistvu loči civilizacijo od barbarstva, so pravila. Vsaka civilizacija ima neka pravila, ki so vnaprej znana, po katerih uravnava svoje žitje in bitje, tako da posameznik ni izpostavljen samovolji tistih, ki imajo v rokah večjo moč.

Torej v tem uvodu, ker imam na voljo samo 10 minut, predvsem o proceduri in o pravilih. O vsebini tega akta, te deklaracije, ki ima napačen naziv, se pravi, nek globalni dogovor, več v nadaljevanju, ko bo na voljo več časa. Za začetek pa je treba povedati, da gre za akt, ki ima lažen naslov, ker ne gre za globalni dogovor, da gre za akt, ki deli svetovno, evropsko in tudi slovensko javnost. In da gre za akt, ki mu, bom rekel, prepričljiva večina ljudi na zahodu nasprotuje, se ga skuša kljub temu sforsirati tudi z trivialnih izgovorom, češ, da gre za nekaj, kar nima pravne veljave, in da bo to sprejeto 10. decembra v Marakešu z aklamacijo, se pravi, z ploskanjem. Kar je sicer res, ne poveste pa, da je 17. decembra, ta resolucija na dnevnem redu Generalne skupščine OZN, kjer se bo glasovalo. Se pravi, gre za formalen akt, za katerega mora država po neki proceduri sprejeti stališča, tako da njena delegacija potem odloča na Generalni skupščini Združenih narodov.

No in zdaj poglejmo, kako je ta procedura najprej potekala v Sloveniji. Danes imamo sejo Državnega zbora, kjer razpravljamo o tem aktu. Nekaj dni smo imeli sejo delovnega telesa tega Državnega zbora, ki je razpravljal o tem aktu. Vlada pa je že teden prej dala soglasje k sprejetju tega akta z lažnim nazivom, ne da bi sploh obstajala kakršna koli pravna ali politična podlaga za to. Politična zato ker v skladu z akti, ki veljajo v Sloveniji in resolucijo oziroma deklaracijo o zunanji politiki, Državni zbor tukaj nastopa kot akter, ki je vključen na koncu. Pravno pa zato, ker ste razpravljali in odločali o nečem, spoštovani kolegi iz Vlade, kar v skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije sploh ni obstajalo. V ustavi piše, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, Vlada pa je potrdila nek akt, ki v slovenščini ni obstajal. Tudi danes ne obstaja v uradnem prevodu. Dali ste nam nek delovni prevod, ki je lahko pripomoček, ne more pa biti po slovenski ustavi osnova za odločanje, še posebej ne o tako pomembnem vprašanju. In da bo stvar še bolj komična ali pa tragikomična, prej sem malo pogledal življenjepise kandidatov za člane Vlade v tej sestavi, ki ste jih poslali za hearinge, in smo ugotovili, da kar nekaj članov te vlade sploh ne razume angleško. Se pravi, sprejeli ste nek akt, ki ga niste niti prebrali. Če pa ste ga, ga niste razumeli, vsaj ne vsi. Torej ne gre samo za vsebinsko vprašanje za ali proti temu, kar piše v tem aktu, ampak gre za to, da je bila uporabljena neka procedura, ki je protiustavna, protizakonita in proti vsem temeljnim principom vsake civilizacije.

Rekli boste oziroma rečeno je bilo, to je nepomembna stvar, neformalna zadeva, pravno ne obvezuje. Ni res, glejte, ta tema je v ospredju razprav, vsaj na zahodu. Ta tema je tema, ki vsak dan povzroči, da kakšna država odstopi, izstopi iz tega kroga. Govorjenje o tem, da 150 držav podpira ta akt, glejte, to je tako, kot včasih, ko je Jugoslavija govorila o Generalni skupščini Združenih narodov, imamo neuvrščeni večino, pa so sprejemali resolucijo in obsojali Izrael, nič pa od tega potem ni veljalo, ker Varnostni svet Združenih narodov tega potem ni potrdil, in to je organ, ki v OZN dejansko odloča o realnih ukrepih. Generalna skupščina seveda daje usmeritve in v tem tako imenovanem globalnem dogovoru so seveda usmeritve. S tem dogovorom se države na, mislim da, na 36 mestih, tiste, ki bodo za to glasovale, obvezujejo, da bodo nekaj naredile. Se pravi, so neke zaveze, ki so politične, na začetku, kot vedno pri vsaki resoluciji ali pa deklaraciji, če bo to sprejeto na Generalni skupščini Združenih narodov in bomo mi glasovali za to, so to obveze, ki članice OZN zavezujejo. To se bo potem začelo prelivat v pravne akte. Nimam časa, da bi našteval na stotine primerov, ko je bilo temu tako.

Če preberete to deklaracijo z napačnim nazivom, naziv je pa napačen zato, ker če katerakoli članica Združenih narodov, ki je stalna članica Varnostnega sveta, ne sodeluje v nekem dogovoru, potem to ni globalni dogovor. Združene države pravzaprav od samega začetka, ko je bil ta zadnji osnutek objavljen, ne sodelujejo. Za Rusijo in Kitajsko se ne ve. Druge države, predvsem države zahodne civilizacije, izstopajo druga za drugo. Včeraj je ena od koalicijskih strank v Belgiji sporočila, da tega ne podpira, se pravi, tudi Belgija tega ne bo podprla. Toliko o jedrnih državah Evropske unije, ki naj bi vse stale za tem. Po kongresu CDU v začetku decembra v Nemčiji bo verjetno tudi ta država glede tega spremenila stališče in na koncu boste na nemško-francoskem vlaku samo še vi. Zato, pamet v roke! Preberite danes tekst, ki je tukaj, v njem boste našli vse, kar si kdo želi. Našli boste člene, kjer piše, da je vsaka država suverena, in boste našli člene, ki de facto izenačujejo ilegalne in legalne migracije, begunce in migrante. Termin »illegal migration«, ilegalne migracije sploh ni uporabljen. Je pa na štirih mestih zapisano: ne glede na status se zagotavlja to, to in to… Da ne bo pomote, to ni deklaracija o človekovih pravicah. Zdaj se je v tej debati zahajalo v stransko ulico, češ, vsi ljudje, ne glede na to, ali smo iz Evrope, Afrike ali Amerike, imamo enake človekove pravice. Imamo jih po Deklaraciji o človekovih pravicah, podobni deklaraciji, ki je tudi ratificirana, jih imamo, in to ni ta tema. Je pa v tem dokumentu jasen namen, da se pravica do migracije počasi naredi za človekovo pravico, beri: življenje na račun žuljev drugih, se naredi za človekovo pravico, in to je konec neke resne civilizacije.

Zaradi vsega tega, kar je v tem tekstu, iz tega na koncu ne bo nič, in države, ki bodo prej prišle k pameti, bodo pač toliko na boljšem. Poglejte, kaj misli javno mnenje v Evropi, na celi zahodni polobli, tudi v Sloveniji, 70 % ljudi v Sloveniji tega ne podpira. In predlagam, da pač ravnamo pametno in da se Vlada iz tega umakne.

V nadaljevanju, ko bo več časa, pa tudi o tem, kako je do takšne vsebine prišlo, in o tem, zakaj se je pred slovensko in v glavnem tudi pred celotno zahodno javnostjo končno besedilo toliko časa dokaj uspešno skrivalo. Hvala lepa.