Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje!

Najprej bi želel pojasniti, da je bil voden postopek prodaje kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki v skladu z določbami Zakona o slovenskem državnem holdingu. V imenu in za račun Republike Slovenije je ta postopek vodil Slovenski državni holding. Strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila potrjena v Državnem zboru, določa, da v primeru NLB, pri kateri se je Republika Slovenija v skladu z zavezami državnih pomoči za dokapitalizacijo zavezala k zmanjšanju kapitalske naložbe na 25 % plus eno delnico do 31. 12. 2017, SDH za realizacijo te zaveze v sodelovanju z vodstvom NLB pripravi program uvrstitve delnic banke na mednarodno borzo po programu prve javne ponudbe delnic. To je bil okvir, v katerem je delovala prejšnja in sedanja vlada in v okviru katere so bili vodeni postopki vezani na upravljanje kapitalske naložbe in pa na umestitev delnic na borzo. Prodajne zaveze so bile določene v procesu odobravanja državne pomoči s strani Evropske komisije. Treba je bilo zagotoviti načelo, da je državna pomoč skladna s pravili državne pomoči, vezano na pogodbo o delovanju Evropske unije. Prvotna prodajna zaveza je določala, da mora Republika Slovenija lastniški delež prodati do konca leta 2017 do 25 plus eno delnico. V skladu s to zavezo je Slovenski državni holding, ki je po zakonu pooblaščen, da vodi postopek, že v začetku leta 2016 začel izvajati aktivnosti, s katerimi je ocenjeval razmere na trgu. Imenoval je finančne svetovalce spomladi leta 2017 in na predlog teh svetovalcev predlagal, da se prodajni postopek namesto v prvotno predvideni eni fazi izvede v dveh fazah. Celotni lastniški delež, ki bi se po takrat veljavni zavezal moral prodati do konca leta 2017, bi bil namreč glede na standarde, ki veljajo za območje srednje in vzhodne Evrope po pričakovanjih vrednosti kapitala, zainteresiranega za to predajo, izrazito velik in nadpovprečen. Povprečna vrednost transakcij pri tovrstnih umestitvah delnic na kapitalske trge je v letu 2014 dosegala med 350 in 380 milijonov evrov, kar bi takrat ustrezalo 28 % lastništva v lastništvu NLB. Morebitna prodaja celotnega razpoložljivega deleža bi tako pomenila največjo transakcijo, ki bi se takrat izvedla v tem delu Evrope, to pa je bilo povezano s tveganjem. Ker takratna vlada na podlagi priporočil finančnega svetovalca in SDH ni želela biti izpostavljena tveganju neuspešne izvedbe prodaje v enem koraku, je takrat bila sprejeta odločitev, da se ta umestitev delnice na borzo izvede v dveh korakih in s tem poveča verjetnost za njen uspeh. Takšne odločitve vlada ni mogoče šteti za škodljivo, ampak je v tedanjih okoliščinah vlada ravnala razumno in v smeri odgovornega ravnanja s premoženjem Republike Slovenije, predvsem s ciljem, da poveča vrednost kupnine in poveča tudi možnosti za uspeh navedene prodajne transakcije. Pred formalnim začetkom prve javne ponudbe delnic NLB je morala uprava SDH pridobiti soglasje nadzornega sveta k minimalnimi ponudbeni ceni za delnico in razponu ponudbene cene. Nadzorni svet SDH soglasja ni podal in je to obrazložil tudi na seji matičnega delovnega telesa, zato je upravi SDH vlada v prejšnjem mandatu predlagala, naj skupščina SDH sprejme sklep, s katerim daje soglasje k minimalni ponudbeni ceni za delnico v razponu od 55 do 71 evrov. Vlada v prejšnjem mandatu je kot skupščina zavrnila predlagano minimalno ponudbeno ceno in razpon ponudbene cene za to delnico, ker je menila, da so s tem nivojem cene povezana dodatna tveganja. Vlada je zato takrat postopek ustavila. Kot je razvidno iz gradiv, ki so bila podlaga k tej odločitvi, je vlada odločitev sprejela, ker je menila, da je treba zasledovati cilj, da se v največji možni meri povrnejo davkoplačevalska sredstva, ki so bila vložena v sanacijo banke. Vlada je tako ocenila, da je tveganje z naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem veliko in da lahko vpliva na ceno ter hkrati ogrozi transakcijo, vezano na takratne razmerje na kapitalskem trgu. Vlada je takrat postopala na način, da je upoštevala vse dejavnike, ki so spremljali prodajo, zlasti tveganje iz naslova nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog. Menimo, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bi Vlada v prejšnjem mandatu lahko predvidela, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto dni kasneje, in to upoštevala pri svoji odločitvi. Ocenjujemo, da je Vlada v prejšnjem mandatu ravnala smotrno, ker je želela prodajni postopek izpeljati po tržnih načelih brez vpliva netržnih dejavnikov na prodajno ceno. Finančni trgi so nepredvidljivi, borznih gibanj in indeksov pa zaradi kompleksnosti finančnih trgov z gotovostjo ni mogoče napovedati, zaradi česa je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo. Poleg tega se je treba zavedati, da je javna ponudba delnic proces, katerega priprava traja dlje časa, zato se razmere na kapitalskih trgih lahko spremenijo. Metoda prve javne ponudbe pa predstavlja način prodaje, ki se še posebej odziva na dogodke na kapitalskih trgih. Poleg tega je treba o presoji primernega trenutna prodaje z vidika povrnitve davkoplačevalskih sredstev, vloženih v sanacijo Nove Ljubljanske banke, upoštevati tudi to, da je Republika Slovenija letos oktobra prejela izplačan celotni dobiček za leto 2017 in zadržane dobičke iz preteklih let skupaj v višini 270,6 milijonov evrov oziroma 13,5 evrov na delnico. Razpon za ceno delnice je bil torej v letu 2017 določen z upoštevanjem višje vrednosti celotnega kapitala Nove Ljubljanske banke, dosežen nivo cene je bil dosežen ob dejanski izvedbi transakcije v letošnjem letu in v tem doseženem nivoju je treba upoštevati višino izplačanih zadržanih dobičkov. Predlagatelji navajajo, da v letu 2017 določen razpon za ceno delnice banke bi bil lahko višji kljub prisotnemu tveganju iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, zaradi prevzema tega tveganja s strani Republike Slovenije pa bo lahko prišlo še do dodatnega oškodovanja davkoplačevalcev. Pri tem predlagatelj zanemarja, da je bilo zaradi tega tveganja za uspešno izvedbo prodajne transakcije v lanskem letu izvedenih več ukrepov. Predlagatelji ne navajajo, da je Zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki določil, da Republika Slovenija posredno krije le finančne posledice, ki bodo tej banki nastale zaradi prisilne izterjave. Nova Ljubljanska banka bo zoper zanjo neugodne sodbe, sklepe in druge odločbe sodišč izkoristila vsa razpoložljiva pravna sredstva pred rednimi sodišči ter pravna sredstva, ki so namenjena zaščiti pravic po potrebi in na podlagi predhodno pridobljenega mnenja visokega predstavnika Republike Slovenije za nasledstvo, pa tudi pravna sredstva pred mednarodnimi sodišči ali institucijami ali pred mednarodno instanco z arbitražo ali spravnim postopkom. Nova Ljubljanska banka je zavezana izvesti tudi ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oziroma omeji na minimum ter da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi.

Naj v zaključku posebej poudarim, da so bile vse potrebne odločitve vlade v prejšnjem mandatu, v mandatu v zvezi z Novo ljubljansko banko, kot tudi te vlade sprejete v skladu s temeljnimi usmeritvami glede privatizacije Nove Ljubljanske banke. Prvič, da se v državni proračun v čim večji meri povrnejo sredstva, ki so jih davkoplačevalci vložili v Novo Ljubljansko banko ob njeni dokapitalizaciji. Drugič, da se ohrani pomemben vpliv države na upravljanje Nove Ljubljanske banke, kar se uresničuje skozi izvedbo metode prodaje lastniških deležev v tej banki. Ohranja se 25-odstotni delež plus 1 glas v tej banki in omogoča se omejen vpliv na upravljanje te banke. Tretjič, s to metodo prodaje se je ohranila vloga Nove Ljubljanske banke kot regionalne pomembne bančne inštitucije, hkrati pa se je zagotovilo, da vse najpomembnejše poslovne funkcije, vezane na opravljanje te bančne skupine, ostanejo v Sloveniji. Glede na vse navedeno menimo, da ni argumentirana trditev, da je Republiki Sloveniji nastala materialna škoda zaradi manjše kupnine, kot pa bi bila dosežena, če bi bila NLB prodana do prvega določenega roka, to je do konca leta 2017. Ni mogoče z gotovostjo trditi, kakšno ceno bi bilo mogoče doseči v lanskoletnem prodajnem oknu, zato primerjave morebitnih lanskoletnih prodajnih možnosti in letošnje realizacije niso utemeljene. Hvala lepa.