NLB je prodana, NLB večinsko ni več slovenska, pa časopisi še vedno izhajajo, internet še vedno dela, življenje nemoteno teče naprej, kar je neverjetno, glede na to, kaj smo slišali večkrat v tej državi, ne nazadnje tudi v tem parlamentu. Po vsej kolobociji s prodajo državne lastnine in predvsem NLB bi človek mislil, da se bo po prodaji NLB v Sloveniji zgodil vesoljni potop. Pa se ni. Nič protestov, nobenih izgredov, nič protestnih sestopov iz nadkoalicijske funkcije. Razumljivo, prodaja se je izvršila pod levo, skrajno levo vlado. Predstavljajte si reakcijo v primeru, da bi do te prodaje prišlo pod vlado Janeza Janše. Danes bi imeli tu Pariz. Pa bi bila NLB prodana za primerno ceno, ne pa pod ceno. V banko smo davkoplačevalci v zadnjih 25 letih zmetali 4 milijarde evrov. Prodali smo jo za 600 milijonov evrov. Kdo je kriv za to? V to banko smo pred petimi leti zmetali milijardo in pol. Prodali smo jo za dva in pol krat manj, kot smo dali samo za sanacijo slabih naložb na tej banki. Da malce ponazorim s primerom iz vsakdanjega življenja, ki bo davkoplačevalcem bolj razumljiv. Predstavljajte si, da imate avto, ki mu je zaribal motor. Peljete ga na servis, to vas stane tisoč 500 evrov, potem pa ga čez nekaj mesecev prodate za 600 evrov. Kdo izmed vas bi to naredil? Mislim, da nihče. Kdo je to naredil s sto tisoč krat višjimi zneski? Kdo? Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan. Dvakrat. Prvič leta 2015, ko ste tukaj v Državnem zboru sprejeli strategijo upravljanja z naložbami in predvideli razpršeno lastništvo. Mi smo na to že takrat opozorili, naj vam samo citiram besede poslanca Marka Pogačnika ob predstavitvi, s katerim je pospremil sprejetje te strategije, ki je bila podlaga za prodajo NLB. Dejal je, citiram: »Največje razočaranje v samem dokumentu je vsekakor razpršeno lastništvo. Za razpršenim lastništvom je nedvomno vlada Mira Cerarja in koalicija SD in Desus dokazala, da želimo imeti moč in vpliv v podjetjih še naprej, ne nazadnje pa razpršeno lastništvo pomeni tudi bistveno manjše kupnine za slovenski državni proračun.« Opozarjali smo vas, pa niste prisluhnili. Zato ker ste na vsak način želeli v NLB razpršeno lastništvo, je bila cena, ki smo jo iztržili za NLB 25 % nižja. Zato da bi z banko lahko še potem upravljali, so vas torej Cerar, Erjavec in Židan prikrajšali za 250 milijon evrov ali 125 evrov na posameznika. Ker ti trije ta isti niso banke prodali v prvem poizkusu, ko so bile cene bank na trgu 20 % višje kot v času prodaje, ste izgubili še dodatnih 20 % vrednosti. Torej iz naslova teh dveh političnih odločitev so vam Cerar, Erjavec in Židan vzeli približno 400 milijonov evrov ali 200 evrov na vsakega izmed nas. Ali so odgovarjali? Eden je zunanji minister, eden obrambni minister, oba državotvorna resorja, tretji pa je predsednik hiše demokracije.

Drage davkoplačevalke in davkoplačevalci, ali boste dopustili, da se iz leta v leto, iz garniture v garnituro – no, saj je ves čas ena in ista garnitura – nekaznovano z lopato meče državni denar v ogenj? Predlagatelji te seje menimo, da tega ne smemo narediti, zato smo tudi predlagali, da bi morali pristojni organi v tem primeru raziskati politično in odškodninsko odgovornost omenjenih treh, ki so omogočili, da smo NLB za bistveno premajhno ceno prodali tujim lastnikom.