Lep pozdrav vsem skupaj!

Danes zvečer bo Miklavž nosil pa parkelj bo nosil oziroma eden palico, eden darila. Ampak v Sloveniji ne bomo dobili daril, mi bomo dobili samo palico. Palico zato, ker je naša politična struktura v prejšnjem mandatu uničila Ljubljansko banko in naredila dve grozljivi potezi. Prva je po mojem mnenju in po mnenju Slovenske nacionalne stranke sploh to, da smo našo banko začeli prodajati in jo prodajali. Prodali smo jo kar tako. Nemci imajo državno banko, Deutsche Bank je nemška banka in jim na kraj pameti ne pride, da bi jo prodali. Mi smo šli zaradi obljube, ki jo je dala gospa Bratušek, ne vem komu, ne vem kje, ne vemo ob kakšni priliki in ne vem za kakšno ceno, smo se odločili, da bomo morali vse skupaj prodati. In smo se začeli meniti, da bomo prodajali. Zadeva se je začela decembra 2016, ko naj bi se prodalo, in se vleče pravzaprav do danes oziroma se je vlekla. To je prva grozljiva, bi rekel, kar svinjarija, da se je to zgodilo. Druga je pa ta, da smo prodali pod ceno. Dejstvo je, da bi lahko dobili bistveno več. Res pa je, da bi morali imeti pri pogajanjih ustrezne strokovnjake, ki bi kaj vedeli, kaj razumeli pa kaj vedeli o bančništvu in o prodajanju, pa tudi konec koncev o nakupih. To, kako se je vse skupaj dogovarjalo, je bilo nekako skrito za enimi zavesami, vedeli so samo nekateri in tisti nekateri, se bojim, da so ali podlegli kakšnim obljubam ali pa so bile obljube že izpolnjene vnaprej. Mi bomo zdaj dobili oziroma prodali to banko za kakšno milijardo. Vrednost te banke, pa če gledamo skozi oči tistega, ki bo znal najbolje upravljati vse skupaj, je pa med 7 in 10 milijardami evrov. Kdo bo to pobasal v žep in kdo bo imel na naši strani korist od tega, da bo kupec tako krasno zaslužil? Verjetno že nekateri. Konec koncev je treba vedeti, da je banka zdaj v zadnjem času prinesla več kot 200 milijonov denarja v državni proračun in cca 2 milijardi in pol denarja, ki smo ga morali zmetati v to luknjo vsi mi, ki smo v Sloveniji, mogoče nekateri ne, ker so si že prej zagotovili, da ne bo treba tega dajati, to bi bilo poplačano v desetih letih. V desetih letih!

Kaj bomo še izgubili? Izgubili bomo tudi vse podružnice Nove Ljubljanske banke po Balkanu. Te podružnice so zelo pomembne. Če ima neka banka podružnice po Balkanu, z dobrim upravljanjem lahko krasno služi. Res pa je, da dobrega upravljanja v Sloveniji ni bilo. V banki so bile lopovščine, tatvine, korupcija, pranje denarja in vse skupaj. Vse, kar lahko najdete v najhujših učbenikih kakšne tuje družbe, kajti v Sloveniji ni korupcije, ni podkupovanja, ni goljufij. Konec koncev – ali je kdo šel sedet zaradi tega? Niti eden od tistih gospodov in gospa, ki so stotine milijonov uničili, pokradli in jih odpeljali ne vem kam, nihče od teh ne odgovarja za nič. Pri nas se desetine milijonov visoke dolgove enostavno odpiše, seveda če je priimek pravi. Drugače pa, če kdo zamudi s plačilom stotih evrov, mu rubijo tudi hišo, zato ker priimek ni pravi. To je naša država. Take države se nismo želeli. Nismo si je želeli. Vsaj jaz ne. Mogoče nekateri, morda tudi nekateri od vas tukaj notri. Ampak to samo tisti, ki so pri koritu, lahko rečejo, da je fino, da imajo tako državo. Državljani tega ne maramo in nočemo in upam, da se enkrat bo ta zadeva popravila.

Jaz bi tukaj tudi povprašal gospo Bratušek, komu je ona obljubila, da moramo prodati banko. Ne vem. Nihče ni vedel. Državni zbor ni o tem razpravljal, postavljeni smo bili pred dejstvo. In Bruselj, kot vidimo, zopet diktira vse. Tudi ceno bo diktiral. Če pa pogledamo, po kakšni ceni so bile prodane delnice in vidimo, da je danes cena delnic že višja, nekateri že kujejo lepe dobičke. In kdo kuje lepe dobičke? V veliki meri Hrvatje, tudi hrvaški pokojninski skladi, pa neki neznanci, za katere nihče ne ve, od kod prihajajo in kdo so, verjetno pa tudi kakšna slovenska jara gospoda, ki iz oaz vleče denar in s tistim denarjem kupuje tisto, kar je naše in bo zopet njihovo, tako kot je bilo zdaj njihovo. Zato so tudi lahko dajali tiste kredite nekaterim ljudem kar na lepe oči. Seveda teh kreditov jim ni bilo treba vračati. Skratka, lopovščina na vsej črti. Me zanima, kdo bo dobil kaj v žep. Jaz sem prepričan, da kot vedno resnica pride na dan, bo tudi to prišlo. Me pa zanima tudi, kdo je že kaj dobil v žep, pa tudi to bo prišlo na plan. Tudi to se bo izvedelo. Konec koncev bo moral novi lastnik ali pa lastnica ali pa skupina lastnikov dati na mizo kakšne dokumente. Ne nam, ker nam ne dajo ničesar, tudi preiskovalnim komisijam ne dajo ničesar, ker kot izgleda, je Državni zbor za nekatere inštitucije, ki bi morale biti pod Državnim zborom, neka odvečna zadeva in bi radi delovali po načinu socialistične skupščine, kot smo jo imeli nekoč, kje bi delegati samo rekli: ja. Rekli tisto, kar je šef povedal in izglasovali isto.

Dejstvo je tudi, da strokovnjaki, ki vodijo SDH, niso strokovnjaki. To je, kakor so včasih rekli, z brda z dola nabrani neki ljudje, ki pa so primerni zaradi tega, ker poslušajo tiste, ki so zadaj. Zaradi tega smo tako globoko zabredli. In kdo je bil tisti, ki je vodil to kohorto? Gospod Miro Cerar, ki danes sedi na stolčku zunanjega ministra in leta v Vatikan, kjer ga niti papež ne sprejme, ampak ga sprejmejo nižji uradniki in, kakor vidimo po časopisih, že kar gledajo na uro, no, daj, saj si dosti govoril, sedaj se pa spelji. Taki ljudje nam vodijo državo in taki ljudje so nam pripeljali to državo tja, kjer smo danes. In taki ljudje nam prodajaj banke in taki ljudje nam prodajajo vse, kar imamo. Tako kot so mariborsko banko prodali in so tujci ugotovili, da je bila tista kupnina plačana v malo več kot v enem letu. In tako se bo zgodilo pri Ljubljanski banki. Po drugi strani pa dovoljujemo, da Ljubljanska banka zapira svoje podružnice po Sloveniji, kajti kaj jih brigajo državljani. Državljani so tudi tej vladi zadnje kolo na vozu, niti ne zadnje kolo, ampak rezervno kolo na vozu. To so grozljive zadeve.

Mislim, da je skrajni čas, da se odpre razprava. Ta razprava sicer ne bo šla dalje, kajti Odbor za finance je s preglasovanjem odločil, da se o tem ne bo smelo govoriti kaj bolj na široko in da se ne bo smelo raziskati svinjarije, ki so bile zadaj. Kako značilno za našo državo!? In do danes še nihče od teh, ki so delali svinjarije, ne sedi, ampak – ja sedijo, ampak verjetno kje pod kakšno palmo, pijejo rum s kokakolo in gledajo morje, pa kakšne lepe ženske, ki se mimo sprehajajo. To je to. Nekateri so pa seveda tudi že zapravili veliko z avtomobili, jahtami, z ne vem čem vse. Zagotovo pa si tega ne more privoščiti državljan, tisti, ki so mu pobrali denar, ki so mu pokradli denar in ki mu tega denarja nikoli več ne bodo vrnili.