Hvala za besedo. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Od januarja tega leta znaša minimalna plača v neto znesku 638 evrov. Prag tveganja revščine, ki je izračunan na podlagi makroekonomskih dejstev, pa je sedaj 636 evrov. Vidimo, da sta zneska skoraj enaka, zato je pred nami predlog za dvig minimalne plače.

Prav je, da se vrnemo nekaj let nazaj in pogledamo, kako se je preoblikovala in rasla minimalna plača. Leta 2016 so bile iz definicije minimalne plače izvzeti dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah in delo med prazniki. Dodatek za nadurno delo pa se je tako ali tako nikoli ni štel v strukturo minimalne plače. Kasneje so v prejšnjem sklicu parlamenta podali tudi pobudo za dvig minimalne plače, in sicer je Poslanska skupina Levica predlagala dvig minimalne plače na 603 evre neto. Istočasno pa je predlagala novelo Zakona o minimalni plači in novelo Zakona o dohodnini. Na podlagi omenjenih predlogov bi znašala minimalna plača 700 evrov neto. Nobeden izmed teh predlogov takrat ni bil sprejet. V nadaljevanju je bilo še kar nekaj pobud in predlogov, ki bi prispevali k zvišanju minimalne plače. Poslanska skupina Levica je predlagala, da se iz definicije minimalne plače izločijo vsi dodatki, ki jih določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, tako bi minimalna plača v bistvu predstavljala izhodiščno plačo.

Osnovno vodilo je vseskozi bilo, da minimalna plača ne more in ne sme biti nižja od višine minimalnih življenjskih stroškov. Tako vidimo, da je bilo že v prejšnjem mandatu veliko energije vložene v izboljšanje položaja najbolj ranljivega dela naših državljank in državljanov. Minimalna plača je določena na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin, se pravi, inflacije, na podlagi gibanja plač, na podlagi gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti. Vsako leto se minimalna plača uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih stroškov. Povišanje predlaga minister ali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na podlagi teh ukrepov znaša danes višina minimalne plače 638 evrov.

V Poslanski skupini Desus vsekakor podpiramo aktivnosti v smeri izboljšanja življenjskih standardov, saj smo v osnovi socialna stranka. Z izboljšanjem oziroma dvigom plač bomo tudi našim upokojencem omogočili dostojnejše življenje, saj bo več plačanih prispevkov, iz katerih se med drugim polni pokojninska blagajna. Jasno pa je tudi, da bi se pokojnine morale redno usklajevati z rastjo plač. V koalicijskem sporazumu smo zapisali, da bomo v prihodnjih dveh letih poskrbeli za dvig minimalne plače, in sicer v dinamiki 4,5 procenta na leto. Predlagano je, da bo minimalna plača od 1. januarja 2019 znašala neto 667 evrov in od 1. januarja 2020 neto 700 evrov, že leta 2021 pa bomo pričeli z uporabo formule za izračun minimalne plače. Cilj v koalicijskem sporazumu je tudi, da se iz definicije minimalne plače izločijo še preostali dodatki.

V naši poslanski skupini bomo vsekakor podprli predlagani zakon v prvi obravnavi. Imamo pa nekaj pomislekov glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat, in sicer glede dinamike uveljavljanja vseh členov zakona. Naj omenim tudi, da je za starejše državljane v starosti od 50 do 65 let izločitev dodatkov za delovno dobo trenutno neugodna novica, saj bodo tako še težje dobili zaposlitev. Verjamem pa, da bomo s postopnim umikom vseh dodatkov dosegli zadovoljstvo, zadovoljivo razmerje za vse zaposlene in da bodo lahko enakopravno kandidirali za delovna mesta. Poslanci Desusa smo prepričani, da bomo v drugem branju vsi skupaj poiskali pravo rešitev.

V Poslanski skupini Desus tudi vztrajamo, da je nujno potreben socialni dialog med vsemi partnerji, in sicer Vlado, sindikati in delodajalci. Vsi trije skupaj predstavljajo našo državo in državljane. Zavedamo se, da je močno in zdravo gospodarstvo gonilo razvoja celotne družbe. Treba je poslušati in slišati tudi predstavnike gospodarstva in z njimi uskladiti ali vsaj predelati predlagane ukrepe na področjih, ki imajo vpliv na uspešno delovanje gospodarstva in s tem tudi države. Hvala.