Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tudi v Stranki Alenke Bratušek bomo današnji Zakon o minimalni plači, ki smo ga tudi sopodpisali z veseljem podprli. Tudi mi smo mnenja, da je minimalna plača nizka, prenizka, in da jo prejema preveliko število ljudi. To je težava že danes, še večja težava pa o v prihodnosti, ko bodo prejemniki te minimalne plače upokojenci in bodo prejemali tudi minimalno pokojnino. Tako nimamo nič proti temu, da se minimalna plača dvigne, in tudi nič proti temu, da se nato dvignejo tudi naslednji razredi plač. Mislimo, da je to pravilno. Še zlasti zdaj, ko smo v tem državnem zboru nedavno tega sprejeli tudi Zakon o minimalnem socialnem prejemku, ko je postalo razmerje med socialnim prejemkov in minimalno plačo nevzdržno nizko. Nevzdržno je, da ljudje, ki delajo osem ur, cel delovnik, včasih tudi v sobotah in nedeljah, dobivajo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo.

Po drugi strani bi si v Stranki Alenke Bratušek želeli, da bi se tako resni zakonski predlogi sprejemali z razmislekom ob spoštovanju socialnega dialoga in ob razmisleku o vplivih na celoten javni sektor in gospodarski sistem. To bi po našem mnenju tudi pomenilo, da mora takšne zakonske rešitve predlagati vlada in ne posamezna poslanska skupina.

Ne glede na to smo v naši stranki pozorno prisluhnili pripombam delodajalcev, recimo mnogim utemeljenim opozorilom o tem, da je še vedno nevzdržna razlika med neto in bruto izplačilom. Po drugi strani pa nas niso prepričali argumenti kakšnih drugih delodajalcev. V dolgem obdobju ekonomske krize so bila številna podjetja in gospodarstva sploh deležna številnih rešitev pa tudi spodbud, da bi jim pomagali pri izhodu iz krize. In prav je tako. Številne podobne rešitve sem podprla tudi sama. Po drugi strani pa se strinjam z vsemi tistimi, da so sedaj na vrsti po tolikih letih vzdržne in celo nadpovprečne gospodarske rasti, tudi zaposleni, ne samo tisti v javnem sektorju, ampak tudi vsi ostali; tudi oni morajo biti deležni pozitivnih posledic gospodarskega napredka. Ne glede na utemeljene pomisleke nekaterih delodajalcev, da bodoče krize gotovo še sledijo, pa morajo biti tudi zaposleni deležni obdobij tako debelih krav, ne samo obdobij gospodarskih kriz.

Ob tem ne morem mimo številnih negativnih primerov posameznih delodajalcev, na srečo redkih, ki jih vsi poznamo. Primerov ljudi, ki opravljajo dejavnost s številnimi zaposlenimi na minimalni plači, pri čemer pa si sami izplačujejo ali dobičke ali pa na kakršenkoli drug način zelo dobro živijo. Njihovi ljudje pa za minimalno plačo delajo ne samo osem ur na dan, ampak tako kot sem že omenila, včasih mnogo več, včasih ob sobotah, nedeljah in tudi ponoči.

Tudi v naši stranki nimamo nič proti uspešnim posameznikom in vemo, da so pomembni za vsako družbo. Menimo pa, da morajo tisti, ki imajo res veliko, poskrbeti tudi za to, da lahko njihovi zaposleni vsaj približno pošteno živijo. To je njihova dolžnost.

Zato je današnja seja za nas in tudi zame debata o minimalni plači tudi možnost za razmislek o tem, v kakšni državi si želimo živeti. V Stanki Alenke Bratušek si želimo živeti v demokratični socialni državi z močnim srednjim slojem, učinkovitim javnim zdravstvom, kvalitetnim javnim šolstvom, prijazno stanovanjsko politiko in močnim in demokratičnim političnim sistemom. Želimo si, da se ohranijo pomembne demokratične pridobitve povojne Evrope, med njimi zlasti država blaginje. V Stranki Alenke Bratušek nismo za vračanje v preživele modele socializma ali kapitalizma – daleč od tega! Po drugi strani pa tudi močno nasprotujemo neoliberalizmu; neoliberalizmu, ki je v zadnjih letin naredil toliko škode.

V svojem odličnem članku v Sobotni prilogi Dela je dr. Rudi Rizman napisal besede britanskega sociologa Stuarta Halla, ki glede neoliberalizma pravi naslednje »Gre za desničarski projekt z namenom, da s pomanjševanjem vloge države država erodira in če ne, se povsem odpravi in se tako tudi odpravi po drugi svetovni vojni vzpostavljena socialna država. Zmanjša naj se vloga vlad pri redistribuciji družbenega bogastva in socialnih pravic. To je, deregulira kapitalizem ter agresivno napade vrednote, na katerih so te države temeljile.« Konec citata.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek si želimo takšno močno socialno državo, ki bo lahko vplivala in regulirala trg na način, da bo ta deloval v korist vseh ljudi in državljanov.

Glede na vse povedano mislim, da ni nobenega dvoma, da bomo v Stranki Alenke Bratušek, kjer smo ta zakon tudi sopodpisali, današnji zakon podprli.