Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Vsi se verjetno strinjamo, da so neto plače v Sloveniji prenizke. V Novi Sloveniji na to že dolgo opozarjamo in tudi ukrepamo. S tega vidika bi lahko rekli, da je osnovni predlog dviga minimalne plače v Republiki Sloveniji pozitiven, a le na prvi pogled. Mi ne pristajamo na državni intervencionizem. Niso le minimalne plače problem, problem so vse plače, problem je, ker so prenizke. V Novi Sloveniji namreč opozarjamo, da se dvig minimalne plače želi doseči na napačen način, ki povzroča več težav, najmanj tri nove težave oziroma krivice.

Prvič, gre za parcialni dvig plač, ki bo porušil razmerja med tarifnimi razredi. Ravno včeraj smo v Novi Sloveniji predlagali dvig splošne dohodninske olajšave, ki bi vsem zaposlenim, poudarjam, vsem zaposlenim, torej ne le tistim z najnižjimi dohodki, prinesel dvig neto plače v povprečju vsem dohodninskim zavezancem oziroma vsakemu dohodninskemu zavezancu za neto 390 evrov na letni ravni. Zavrnili ste ta predlog.

Drugič, predlog Levice le še poslabšuje situacijo v Sloveniji, saj spet dodatno davčno obremenjuje delo; namreč, dodatno se še bolj obremeni delodajalce in delavce s povišanjem prispevkov in dohodnine. Predlog Nove Slovenije, ki ste ga torej včeraj zavrnili, bi povečal le neto plače, bruto plač pa ne bi dodatno obremenil. In to se nam zdi prava rešitev, ki jo Slovenija potrebuje.

Tretjič, dvig plač se skuša izsiliti mimo socialnega dialoga med socialnimi partnerji, kar ni dobro za prihodnost socialnega dialoga pri nas v Sloveniji. V Novi Sloveniji opozarjamo, da so vsi socialni partnerji enako pomembni, enako pomembni!, in je država dolžna to občutljivo ravnovesje med delodajalci in sindikati tudi vzdrževati.

Če se vrnem k prvi točki, je treba spomniti na opozorila delodajalcev, ki smo jih vsi nedavno prejeli. Zaradi takšnega načina posega v socialni dialog se bodo porušila razmerja med tarifnimi razredi. Zaradi nenadnega povišanja minimalne plače in hkratnega izvzetja vseh dodatkov iz zneska bo čez noč nekdo, ki prejema malo višjo plačo od minimalne, zaslužil manj kot prejemnik minimalne plače. Uvaja se uravnilovka, in sicer na način, kot smo jo bili vajeni v nekem drugem družbenopolitičnem sistemu, ki je k sreči propadel.

K drugi točki lahko dodamo, da je zakonski predlog vložila najmočnejša vladna stranka, Levica. S tem sicer ni nič narobe. Težava je, da Vlada ne opravlja svojega dela, in sicer ne zaščiti socialnega dialoga. V preteklosti so vlade, ki morda tudi niso imele veliko posluha za socialni dialog, že ustavile podobne namene. Vlada torej v tem primeru tiho pristaja na diktat stranke, ki je izrazito nenaklonjena gospodarstvu in v javnosti širi socialno demagogijo. Gospe in gospodje, državljanke in državljani, dejstvo je, da bo od tega dviga minimalne plače imela skoraj enako država kot delavec. Seveda gre za to, da se čim bolj napolni proračunska državna blagajna. Potrebujemo zelo močno, zelo polno državno blagajno, da bi lahko iz te državne blagajne zagotavljali tudi plače za tiste, ki jih je tik pred odhodom dodatno zaposlila prejšnja vlada, in seveda tudi za tiste, ki jih je v državni aparat zaposlila tudi nova ministrska ekipa.

V Novi Sloveniji smo v zadnjem mandatu nekajkrat predlagali paket zakonodaj za zvišanje neto plač, ob čemer se obremenitev delodajalcev ne bi povečala. Včeraj smo obravnavali Zakon o dohodnini, ki bi z dvigom splošne olajšave prinesel soliden neto učinek na povprečne in višje neto plače. Nazadnje pa smo let 2016 predlagali Zakon o prispevkih za socialno varnost, s katerim bi uvedli tako imenovani socialni copatek oziroma spodnjo omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost. Meja bi se postavilo v višini splošne dohodninske olajšave in bi prenesla prejemniku minimalne plače 50 evrov neto mesečno, kar je 600 evrov letno, ob tem pa delodajalcev ne bi dodatno obremenili. V času pred vložitvijo tega predloga smo se krščanski demokrati sestali z vsemi socialnimi partnerji in dobili zagotovila, da bi naš predlog lahko predstavljal zelo dobro izhodišče za dogovor o povišanju neto plač brez višanja obremenitev delodajalcev.

K drugi točki lahko navedemo opozorila iz pripomb delodajalcev, ki smo jih vsi pred kratkim prejeli, in zaradi takšnega načina posega v socialni dialog se bo torej porušilo razmerje med tarifnimi razredi. Socialni dialog v Sloveniji je v zadnjih 10 letih skoraj popolnoma zamrl. Zaradi tega je sicer v najslabšem položaju ravno delavec.

Zakaj mislite, da je v lanskem letu okrog 9 tisoč ljudi, takšnih, ki znajo delati, odšlo iz te države? Kdo bo vendarle enkrat za to odgovarjali, ali pa dal vsaj relevantne odgovore.?

Poglejmo samo nezaželene pojave, ki so se v tem desetletju pojavili tudi pri nas: revni zaposleni, hudo izkoriščanje, dejanske zlorabe delavcev brez sodnih epilogov, neurejeno področje agencijskega dela – če jih naštejem le nekaj. V Novi Sloveniji se sprašujemo, če bo zakon, ki ga zdaj obravnavamo, te primere rešil. Bo delavec, ki zasluži manj kot minimalno plačo, sedaj kaj na boljšem? Če je danes prejemnikov minimalne plače nekaj čez 30 tisoč, koliko jih bo leta 2020 po dvigu? Je naša vizija vedno več prejemnikov minimalne plače? Za Novo Slovenijo nikakor ne. Zaradi vsega navedenega ne moremo podpreti zakona. Glasovali pa bomo vsak po svoji presoji, tako kot vedno.