Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Levica je 7. novembra 2018 o podpori koalicijskih poslancev v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembi Zakona o minimalni plači. Predlog zakona predvideva določitev zneska bruto minimalne plače v letu 2019 na 886,63 evrov in v letu 2020 na 940,58 evrov, izločitev dodatkov, določenih z zakonom, predpisi ter kolektivnimi pogodbami in zneska minimalne plače, določitev formule, po kateri mora minimalna plača od leta 2021 dalje znašati 120 procentov minimalnih življenjskih stroškov, izračuni v skladu s socialno zakonodajo najmanj vsakih 6 let.

V Sloveniji plačilo za opravljeno delo v temelju ureja Zakon o delovnih razmerjih, pri čemer navaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Zakon določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Podlago urejanja plač za različne ravni zahtevnosti dela predstavljajo kolektivne pogodbe, sklenjene na različnih ravneh, ki so predmet svobodnih pogajanj med predstavniki delavcev in delodajalcev. Ti avtonomno odločajo tudi o višinah izhodiščnih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Z Zakonom o minimalni plači pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo spoštovati vsi delodajalci pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Znesek minimalne plače, ki je določen v skladu z zakonom in se vsako leto usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas tudi, če bi njegova plača po kolektivni pogodbo ali pogodbi o zaposlitvi bila sicer nižja. Pri tem pa morajo biti morebitni dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, povračila stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, že sedaj izvzeti iz minimalne plače.

Vlada si pri urejanju vprašanja minimalne plače prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljala dostojno življenje. Ocenjujemo, da predlog spremembe Zakona o minimalni plači zasleduje strokovne cilje z vidika izločitve vseh dodatkov in z navezavo na minimalne življenjske stroške vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in dohodki delovno neaktivnih oseb. Dvig minimalne plače je smiseln in potreben tudi zaradi nedavnega dviga osnovnega minimalnega dohodka posameznikov z vidika ohranjanja razmerij oziroma stimulacije za delo in zmanjševanje pasti neaktivnosti.

Pretekle, trenutne in napovedane makroekonomske okoliščine po naši oceni omogočajo navedene spremembe. Na tem mestu poudarjam, da je rast minimalne plače v zadnjih letih zaostajala za rastjo drugih makroekonomskih kazalnikov, kot so na primer rast BDP, rast povprečne plače in rast produktivnosti. Ob tem pa je treba dodati, da je finančni učinek nekaterih elementov sprememb, kot sta izločitev dodatkov in vpeljava nove formule, razmeroma težko oceniti zaradi odsotnosti potrebnih podatkov pri vseh deležnikih. V zvezi s predlaganimi spremembami je Vlada prav tako vseskozi opozarjala na nujnost vključitve socialnih partnerjev v pripravo sprememb in na pomen socialnega dialoga na področju minimalne plače. K temu smo, ob običajnih praksah in načinu dela v Sloveniji, zavezani tudi z določenimi mednarodnimi predpisi in pogodbami.

Na pobudo Vlade s predlogom sprememb Zakona o minimalni plači se je 16. novembra 2018 seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet, ki pa zaradi nasprotovanja vsebini, načinu dela s strani delodajalcev, ni opravil vsebinske razprave o posameznih členih. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na pobudo delodajalcev 20. novembra 2018 sklicalo tudi Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, na katerem se je s predstavniki delodajalcev nadaljeval pogovor o možnostih dviga minimalne plače, saj je odgovornost države, po mnenju Vlade, tako skrb za blagostanje njenih državljank in državljanov kot tudi skrb za uspešen gospodarski razvoj. Vlada si pri urejanju vprašanja minimalne plače prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljala dostojno življenje zaposlenim in spodbuden gospodarski razvoj. Celoten proces pa mora potekati v socialnem dialogu.

Glede na navedeno, tako Vlada ne nasprotuje ciljem, ki jih predlog zakona zasleduje, ocenjuje pa, da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno le-te v največji možni meri upoštevati socialni dialog.

Tudi kot ministrica za delo si absolutno prizadevam za dvig minimalne plače. Menim, da morajo delavci prejeti pravično plačilo, to pa mora biti nad pragom tveganja revščine. V skladu z Evropsko socialno listino, ki je bila sprejeta že leta 1961, pa pravično plačilo pomeni, da oseba, ki dela polni delovni čas, prejema plačilo, ki omogoča dostojno življenje brez socialnih transferjev. Hvala.