Hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani, delavke in delavci!

Dvig minimalne plače na 700 evrov je ena od temeljnih zavez Levice, zaveza, ki odgovarja na eno od ključnih nepravičnosti našega časa. Za Slovenijo je namreč težko desetletje, ki je bilo posebej težko za najšibkejše in najslabše plačane. Recesija je pogubila na desettisoče delovnih mest, na desettisoče ljudi je pristalo v prekarnih delovnih razmerjih, dolga leta varčevalnih ukrepov in zamrznitev plač pa so odločno prispevala k revščini v državi in k nezadovoljstvu, ki ga niti gospodarsko okrevanje ni ustavilo. Upravičeno! Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se namreč dobički zasebnega sektorja v Sloveniji med leti 2013 in 2016 povečali za 18-krat, plače, na čelu z minimalno, pa so v tem istem obdobju praktično stagnirale.

Trgovine vsako leto ustvarijo več sto milijonov evrov dobičkov, pa vseeno je trgovina ena od panog z največjim deležem minimalnih plač. Ne nazadnje, po podatkih v tej državi po petih letih gospodarske rasti še vedno 70 tisoč ljudi dela za plače, manjše kot 667 evrov mesečno, in 120 tisoč ljudi prejema plačo za polni delovnik, manjšo od 700 evrov mesečno. Skratka, danes odločamo o tem, ali bo gospodarsko okrevanje Slovenije končno prišlo tudi do tistih, ki k njemu največ prispevajo, delavk in delavcev.

Novela Zakona o minimalni plači prinaša tri ključne spremembe. Prva je dvig minimalne plače, kot rečeno, v dveh korakih. Čez en mesec 638 na 667 evrov, čez dobro leto, 1. januarja 2020, pa na 700 evrov neto mesečno. Druga sprememba je izločitev še preostalih dodatkov iz minimalne plače: dodatek za delovno dobo, dodatki za delovno in poslovno uspešnost ter dodatki za težje pogoje dela se po novem ne bodo več smeli vštevati v minimalno plačo, ampak se bodo, tako kot to velja za vse ostale plače, k tej plači doplačevali. Nesprejemljivo je, da imajo samo tisti z najnižjimi plačami dejansko te dodatke vštete v svojo končno plačo. Tretja in zadnja sprememba pa je formula, ki bo določila spodnji prag minimalne plače. Nekdo, ki dela polni delovni čas, 8 ur na dan, 40 ur na teden, bo od 1. 1. 2021, ko formula stopi v veljavo, moral zaslužiti vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški. Iz poslanskih klopi pogosto slišimo stavke, kot so: delo se mora izplačati ali delo mora omogočati dostojno življenje. V Levici se s tem popolnoma strinjamo. In formula, ki postavlja najnižjo plačo v državi vsaj 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, je najboljši garant za to, da se bo delo v tej državi res končno izplačalo. Dvig minimalne plače je v tem trenutku pomemben tudi za razvoj gospodarstva. Kot veste, smo v petem letu gospodarske rasti, brezposelnost se hitro zmanjšuje. Po podatkih SURS je bilo brezposelnih v drugem četrtletju 2018 le še 5,2 odstotka. Podjetja že poročajo, da delovne sile primanjkuje, dvig minimalne plače je način, kako manj produktivna podjetja spodbuditi k poslovnemu prestrukturiranju in optimizaciji. Če bomo kot država dopuščali, da v takih pogojih, kot jih imamo danes, podjetja še naprej lahko živijo in ustvarijo dobiček na nizkih plačah in izkoriščanju dela, ne pa na inovativnosti in produktivnosti, to ne bo slabo le za delavce, ampak za vse. Na ta način kot družba ne moremo napredovati.

Če je kdaj primeren čas za dvig minimalne plače, je zdaj. Gospodarska klima je ugodna, Umar pa ocenjuje, da smo vrh konjunkture dosegli lani. Drugo polovico ugodnih gospodarskih razmer zato moramo izkoristiti za prestrukturiranje gospodarstva, dvig vseh plač in za popravo socialnih krivic, ki so nastale v desetletju krize.

Če ostanem tukaj. Zakon podpirajo številne humanitarne in dobrodelne organizacije, med njimi Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, projekt Botrstvo, Slovenska filantropija. Takole so zapisali v svojem pozivu poslankam in poslancem: »Gre za gesto temeljne človečnosti, ki nikogar ne prizadeva onkraj meja sprejemljivega in ob kateri bi morali preseči vsakršna vsakodnevna politična nasprotja ter nabiranje političnih točk. Pogled v prazno denarnico nikoli ni bil in ne bo stvar ideologije.« Hvala.