Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, hvala za besedo.

Vlada je preučila navedbe in utemeljitve predloga novele ZPIZ-2H, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Krivcem. Vlada vsebine predloga zakona ne podpira, kar pa ne velja za cilje, ki jih zasleduje predloženi zakon. Rešitve, ki bodo urejale navedeno problematiko, bo pripravila Vlada in jih vključila v prihodnje spremembe pokojninske zakonodaje na celovitejši in enakopravnejši način, pri čemer jih bo predhodno uskladila tako znotraj koalicija kot tudi socialnimi partnerji. To lahko pričakujete v prvi polovici prihodnjega leta. Vlada v mnenju uvodoma meni, da predlagane rešitve niso ustrezne, saj ne upoštevajo temeljnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vzpostavljajo nesistemske rešitve. Dvig odmernega odstotka zgolj v primeru upokojitve s 40 leti pokojninske dobe ni ustrezen in je nestimulativen. Nesorazmerno bi se namreč povečalo vrednotenje 40 let pokojninske dober, in sicer kar za 4 %, medtem ko je vsako leto nad 15 let vrednoteno v višini 1,25 %, izboljšal pa bi se zgolj socialni položaj tistih posameznikov, ki se upokojujejo s 40 leti pokojninske dobe, torej kategorije, ki jo ne nazadnje že varuje institut zagotovljene višine pokojnine v višini trenutno 516 evrov. Vsem ostalim kategorijam, ki so delale morda le malenkost krajše obdobje, lahko tudi 39 let, pa tak predlog ne prinese izboljšanja. Predlog o dvigu najnižje pokojnine v višini 392,75 evrov ne upošteva temeljnega načela pokojninskega sistema, da je pokojnina odvisna od dosežene pokojninske dobe. Prav tako neutemeljeno ruši razmerja med prejemniki pokojnine, saj enači zavarovance, ki so se upokojili s pokojninsko dobo 15 let ter zavarovance, ki so dopolnili 32 let pokojninske dobe. Predlagana rešitev je torej z vidika nadaljnjega dela nestimulativna, z vidika zavarovancev, ki so delali daljše obdobje, pa nepravična, saj se dolžina plačevanja prispevkov v njihovem primeru ne bi odrazila v višini pokojnine. Sistem pokojninskega zavarovanja vpeljuje uravnilovko, ki za ta sistem ni primerna in tudi ne značilna, še posebej ne v takšni meri. Ureditev, ki bi jo ZPIZ-2 določala tudi višino letnega dodatka v našem mnenju ni ustrezna. Znesek letnega dodatka ni bil nikoli zakonsko opredeljen, temveč je bilo njegovo izplačilo ter tudi višina vedno vezana na finančne zmožnosti bodisi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodisi državnega proračuna. Vlada meni, da je trenutna ureditev načina določanja višine letnega dodatka ustreznejša kot pa fiksna določitev zneska v ZPIZ-2. Z določitvijo več razredov se lahko v večji meri upošteva socialni položaj posameznikov, s čimer se tudi ustrezneje sledi trenutnemu namenu, ki ga ta pravica v zadnjem obdobju zasleduje.

Glede predloga za določitev uskladitve pokojnin z gospodarsko rastjo Vlada Republike Slovenije meni, da je sedanja ureditev ustreznejša in da se gospodarska rast posredno že upošteva pri uskladitvah pokojnin, in sicer skozi formulo, ki predvideva usklajevanje tudi v odvisnosti od rasti plač. Vlada nazadnje ugotavlja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne presoje finančnih posledic, ki pa bodo glede na predlagane rešitve za državni proračun brez dvoma nastale.

Kot rečeno že uvodoma, Vlada predloga, ki je trenutno pred vami, ne podpira. Za dodatna pojasnila sem vam pa kot tudi sodelavci, na voljo v nadaljevanju. Hvala.