Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana ministra, sekretarka, spoštovane kolegice, kolegi!

V obdobju od uveljavitve ZIPRS 2018–2019 so se spremenile določene okoliščine, bili so sprejeti posamezni zakoni, ki terjajo ureditev tudi v ZIPRS. V predlogu ZIPRS so upoštevani sistemski ukrepi, ki zasledujejo cilje novonastalih obveznosti iz sprostitve pravic z vplivom na povečanje izdatkov proračuna, ki zagotavljajo z upoštevanjem tveganj, da Republika Slovenija sledi fiskalnim ciljem, katerim je zavezana celo na ustavni ravni.

Novela ZIPRS je še en korak v smeri začrtane poti, da morajo državljani Republike Slovenije na vseh področjih konkretno občutiti rezultate gospodarske rasti, ki smo ji priča v zadnjih letih. To je pomembno, da dosežemo uravnoteženo rast med kapitalom in socialno sfero, da dosežemo optimalno rast bruto družbenega produkta dodane vrednosti in vsesplošnega cilja odličnosti razvoja naše družbe. Pri tem smo gledali tudi naprej, na potrebne strukturne reforme, ki bodo zagotovile odpornost na morebitne ciklične krize nepredvidljivega mednarodnega okolja.

Pri oblikovanju ZIPRS smo imeli v obziru predvsem načelo, da moramo vse ključne družbene elemente obravnavati enakopravno, hkrati pa upoštevati zavezanost k uravnoteženosti javnih financ, ki sledi Zakonu o fiskalnem pravilu. Kot prvo moramo izpostaviti predlagane ukrepe na področju sociale, to so izredno usklajevanje pokojnin, ki nas čaka v prihodnjem letu, višji letni dodatek za upokojence ter porodniško, ki bo naslednje leto ponovno izplačana v višini 100 %. Tekom obravnave smo predlagali še amandmaje, ki omogočajo usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom na področjih, kot so otroški dodatek, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencije malic za učence in dijake ter invalidnine. Vse to bomo ponovno usklajevali v prvi vrsti zato, ker mislimo, da je to prav, in zato, ker nam to omogoča stanje javnih financ. Pri tem sledimo načelo, da mora biti zasledovanje javnofinančne vzdržnosti porazdeljeno enakomerno in da se varčevanje ne prelaga na ramena najranljivejših.

Drugi sklop ukrepov, ki ga želimo izpostaviti, je boj proti prekariatu, stanju, ki že nekaj časa duši predvsem mlajšo generacijo. V ta namen se bo povečalo število zaposlenih na Inšpektoratu za delo, ki preganja kršitelje delovnopravne zakonodaje. Poleg tega bodo proračunski uporabniki lahko ponovno zaposlovali osebje, ki za njih preko zunanjih izvajalcev opravlja delo, ki pa so trajne narave – govorimo predvsem o čistilkah in varnostnikih, ki za javni sektor dnevno opravljajo težko delo, hkrati pa živijo v strahu, da bodo sploh imeli plačane prispevke.

Posebej nas radosti, da smo po dolgih letih končno našli jezik tudi s predstavniki lokalne samouprave, saj se bo povprečnina povišala v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili predstavniki Vlade in občin. Ob tem se zavedamo, da mora temu slediti še naslednji korak v obliki spremembe zakonov, ki bodo občinam na podlagi sprejetih prestrukturiranj znižale stroške.

Spoštovani, ob vsem naštetem smo prepričani, da je pred nami uravnotežen in finančno vzdržen zakon, ki bo uspešno krmaril proračunsko ladjo med potencialnimi nevarnostmi in upošteva tveganje, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Zato bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predlagani zakon podprli.