Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

V veliko veselje mi je, da sem tu med vami in da je novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 tik pred tem, da jo sprejmete. Osnovni cilj tega tehničnega zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočale tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna države za leto 2019. Dovolite, da vam predlog novele vsebinsko predstavim.

S predlogom tega zakona določamo pravno podlago, po kateri se bodo lahko spremembe, nastale pri poslih, povezanih z uravnavanjem obrestnih tveganj dolga državnega proračuna, evidentirale le na kontih bilance stanja. Na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah je bilo treba zagotoviti pravne podlage za vzpostavitev delovanja proračunskega sklada, iz katerega se bo financiralo razvoj nevladnih organizacij. Navedeni zakon zahteva, da se ustanovi proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki preko javnih razpisov financira projekte in programe horizontalnih mrež in regionalnih stičišč ter programe in ukrepe, namenjene spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije. Vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so predvsem sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih lahko v skladu z zakonom, ki ureja dohodnine. Te možnosti se je doslej posluževala slaba polovica zavezancev. Po predlagani ureditvi pa bo preostala razlika do 0, 5 % dohodnine sedaj namenski vir za polnjenje proračunskega sklada. S tem zakonom tudi določamo pravno podlago, ki državi omogoča upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami, s katerimi ne upravlja Slovenski državni holding oziroma predlagani zakon določa pripravo letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami, s katerimi upravlja Vlada.

V tem delu je treba pojasniti, da so tudi kapitalske naložbe, s katerimi upravlja Vlada – SODO, ELES, Borzen, 2TDK, DRI, Slovenski državni gozdovi – enako kot tiste, s katerimi upravlja SDH, vključene v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jo sprejema Državni zbor.

S tem zakonom urejamo tudi vsebine, ki jih moramo uveljaviti še v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v naslednjem letu, to je 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je Vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov. Na ta način je občinam omogočena pravočasna priprava občinskih proračunov na realnih predpostavkah.

Predlog zakona omogoča tudi minimalno dodatno zaposlovanje pri državnih organih, in sicer 0,8 % glede na stanje zaposlenih 31. decembra 2017 ter dodatnih deset zaposlitev na Inšpektoratu za delo in dodatnih deset zaposlitev na MOP za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe. Prav tako se dodatno zaposlovanje dovoljuje za čas projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU ter vzpostavlja pravna podlaga za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu.

V skladu z dogovorom sindikatov javnega sektorja se določa izplačevanje jubilejnih nagrad in omejitev izplačevanja delovne uspešnosti, ki je bila dogovorjena v strokovnem dogovoru, na ta način pa se ustvarja fiskalni prostor za strokovne zahteve.

S tem zakonom smo določili tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov več kot znaša nova ocena za letošnje leto. Če povzamem, vse v povezavi s predlogom zakona, v katerem se določa izredna uskladitev pokojnin v 2019 – višina izredne uskladitve, vezana na dejansko doseženo rast BDP v letu 2018. Ker pa je ta različica določena v zakonu, pa to pomeni, da se bo izredna uskladitev opravila tudi, če svet zavoda predloga za izredno uskladitev pokojnin ne bi sprejel. V zakonu se določa tudi višina letnega regresa, ki zasleduje socialno noto na način, da upošteva višino pokojnine, kar drugače povedano pomeni, da upokojenci, ki prejemajo nižje pokojnine, prejmejo višji letni dodatek. Pomembno je tudi, da se določa nove razrede na način, da se ti prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne bodo padli v drugi, višji razred, hkrati pa se višina letnega dodatka v vseh razredih povečuje.

Predstavljene spremembe pomenijo, da se s predlaganim zakonom urejajo samo najbolj nujne vsebine oziroma predvsem tiste, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019.

Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Zmanjšali se bodo odhodki, in sicer 60 milijonov evrov za državni proračun oziroma 100 milijonov evrov za sektor država zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja. Z uveljavitvijo tega zakona bodo nastale finančne posledice za druga javna finančna sredstva, in sicer se bodo prihodki občin povečali za 32,5 milijonov evrov, v višini 18 milijonov evrov pa bo zaradi večjega letnega dodatka vplival tudi na ZPIZ.

S to novelo zasledujemo socialno noto, a v mejah, ki so vse vzdržne, pri tem pa bomo morali vsi skupaj paziti, da ne zaidemo s prave poti.

Spoštovani poslanke in poslanci, hvala.