Hvala lepa za vprašanje.

Za spremembo cen s 1. januarjem se je odločilo 60 % domov za starejše, gre za za dvig cen, ki v povprečju ne presega 2 %. To ste tudi že vi ugotovili. Podatkov o spremembi cen oskrbe, veljavnih od 1. marca 2019 dalje, v tem trenutku še nimamo. V zadnjem tednu februarja so namreč potekale seje svetov zavodov, na katerih bodo predlagane spremembe cen potrjene. Obvestila o spremembi cen pa bodo ministrstvu posredovana v prihodnjih dneh.

Ker je zaslediti očitek, da je Vlada brezbrižna, naj povem, kako je resorno ministrstvo ravnalo. V zvezi z uskladitvijo cen je vse izvajalce pozvalo naj pri določitvi novih zneskov ravnajo odgovorno, pri tem pa upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za leto 2018, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letu 2019 in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta 2019 cene storitev že uskladili, pa je tudi pozvalo, naj se za dodatno spremembo cen odločijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov oziroma naj uskladijo elemente cene, splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki je zahteval zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih. Prejšnje vlade so namreč zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev. To je tudi nadpovprečno prizadelo socialnovarstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 % odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo. Prej omenjeni splošni dogovor, ki ga je Vlada potrdila nedavno, zvišanje plač, dogovorjeno s sindikati, to upošteva. Govorim o zadnjem dogovoru oziroma zvišanjih, predvidenih za letos. Ne zagotavlja pa kritja celotnega zvišanja stroškov dela, ki so posledica vseh sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam preteklih let. Zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti soglasja k splošnemu dogovoru za leto 2019 ni dalo in je predlagalo, da se dodatna sredstva zagotovijo z aneksom številka 1.

Vlada je zato na svoji 20. redni seji 21. februarja sprejela sklep o spornih vprašanjih v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019. Ob tem je bilo dogovorjeno, da se bo morebitni dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih obravnaval v okviru aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, če bo glede na razpoložljiva sredstva to mogoče. Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi starejših v domovih ne bremenijo, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.

Če se dotaknem še zvišanja plač. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, so vlado pričakale stavkovne zahteve več kot polovice sindikatov javnega sektorja. Po skoraj desetih letih varčevalnih ukrepov in razumevanja, da v času krize drugače ne gre, zaradi česar so bili odhodki države za vsaj milijardo in pol nižji, so sindikati za zaposlene pričakovano zahtevali zvišanje plač. Opozarjali so, da konca krize zaposlenih pač ne čutijo. Tako so povedali. V pogajanjih o razrešitvi njihovih zelo različnih stavkovnih zahtev je bilo za vlado pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja. Ta bi namreč pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane in državljane kot tudi za gospodarstvo. Na drugi strani pa je enako pomembno še dvoje. Da je doseženi dogovor v okviru javnofinančnih zmožnosti oziroma dopustnega fiskalnega okvira in da javnim uslužbencem priznava vendarle neko vrednost, v nasprotju s krivičnimi oznakami o parazitih na državnih jaslih.

Kar se pa občin tiče pa naj povem, da smo ravno zato dosegli tudi zvišanje povprečnine, ker smo imeli to v mislih. Seveda bodo občine še vedno nezadovoljne, ampak s 558 na 573,5 je vendarle … /izklop mikrofona/