Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice, kolegi, lep dober dan!

Odkar je bila Slovenija prisiljena v sprejetje fiskalnega pravila, ki celotno proračunsko načrtovanje podreja zniževanju javnega dolga na še obvladljivo raven, je Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država ključni dokument in prvi korak v sprejemanju vsakoletnega proračuna pa tudi njegovih sprememb in omejitev. S proračunskim okvirjem Državni zbor določi obseg maksimalnih letnih izdatkov za posamezne blagajne javnega sektorja, prav tako pa se določi ciljni saldo sektorja država, iz katerega je, preprosto povedano, razvidno, ali je država v plusu ali minusu. Fiskalno pravilo, ki nam je bilo vsiljeno, da bi bila ohranjena naša kredibilnost pri mednarodnih posojilodajalcih, nam v bistvu veleva, da znižamo javni dolg pod 60 odstotkov BDP in da v dobrih letih ohranjamo proračunski presežek. Za natančen izračun pa je predvidena enačba, s katero so proračunski načrtovalci primorani upoštevani podatke o stanju gospodarstva ter napovedi gospodarskih gibanj. Zakon o fiskalnem pravilu še določa, da mora pred obravnavo in sprejetjem proračunskega okvirja njegov predlog oceniti Fiskalni svet, poseben organ, katerega naloga je presojati in ocenjevati vladne proračunske načrte in dokumente.

Za vsako novo vlado je pomembno, da izvrši obljube, ki jih je dala ljudem in zaradi katerih med njimi uživa podporo. Načrtovanje proračunskih izdatkov je tako ena najvišjih prioritet vsake vlade. Pri tem mora upoštevati veljavno zakonodajo, fiskalno pravilo pa je pri tem le eno od številnih, na katere mora paziti. Pri vsakokratnem načrtovanju proračuna tako vlada ni dolžna upoštevati le fiskalnih omejitev, temveč tudi številne druge obveznosti in omejitve, določene tako z ustavo kot z zakoni. Spremembe proračunskih okvirjev, ki so predlagane za prihodnje leto, pomenijo skromen, a pomemben obrat v ekonomski politiki te države. Pomenijo odločitev, da kljub nadaljnjemu spoštovanju fiskalnih pravil in omejitev državne finance razporedimo tako, da zniževanje dolgov ne bo edina prioriteta. Pomenijo odločitev za izvedbo danih zavez na področju plač in pogojev dela javnih uslužbencev, višina in usklajevanje pokojnin ter socialnih transferjev ter zagotovitve zadostne višine prepotrebnih investicij na več področjih. Pomenijo odločitev za konec vsesplošnega varčevanja. Pri tem pa se ne odstopa od načela vzdržnosti javnih financ in zniževanja javnega dolga na obvladljiv nivo, vendar ni nujno potrebno, da bi dolg zniževali s plačili iz proračuna. Rast, ki jo želimo spodbujati, je najboljše zagotovilo za zniževanje dolga. Omejena proračunska sredstva pa je treba v kar največji meri nameniti za zadovoljevanje potreb ljudi in skupnosti. Tisto, kar je pomembno, je, da dolg obvladujemo, redno odplačujemo in dolgoročno ohranjamo to sposobnost, pri tem pa ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Te argumente navajamo v odziv mnenju Fiskalnega sveta, ki je v svoji oceni izpostavil potrebo po večjih proračunskih naporih, konkretno po 270 milijonov evrov višjemu presežku, ki bi ga skladno s fiskalnim pravilom smeli uporabiti izključno za zniževanje dolga namesto za potrebe ljudi.

Naloga Fiskalnega sveta je namreč opozoriti na vsa fiskalna tveganja in omejitev in to nalogo je opravil konkretno. Naloga pripravljavcev proračuna in odločevalcev pa je, da pri sprejemanju končnih odločitev upoštevajo tudi druge obveznosti in potrebe ter pripravijo proračun, ki bo v službi ljudi in hkrati ohranil sposobnost države, da deluje v skupnem interesu.

Fiskalni svet tudi ocenjuje, da struktura proračunskih prihodkov in odhodkov še ni ustrezna, saj je naš ekonomski sistem še vedno preveč ranljiv na morebitne šoke in poslabšanje gospodarskih razmer. Temu mnenju velja pritrditi, ga vzeti resno in ga upoštevati ne le pri oblikovanju proračuna, temveč tudi pri spremembah, ki jih nameravamo izvesti v prihodnjih letih. Stabilne javne finance, ki zagotavljajo delovanje države tudi v primeru zaostrenih razmer, so namreč tisto, kar je v interesu vseh, vendar pa tega ni mogoče doseči le z zniževanjem davkov. Ključna za stabilnost javnih financ je namreč tudi prihodkovna stran.

Ker je vsem znano dejstvo, da ima Slovenija nepravično razporejene davke, previsoke za delo ter prenizke za kapitalske dobičke in premoženje, morajo biti načrtovane davčne spremembe priložnost, da se tudi to stanje popravi, da se razmerja med višino davkov zastavijo bolj pravično, proračunu in drugim javnim blagajnam pa se zagotovi zadostne vire, da bodo lahko vsi sistemi stabilno delovali tudi, ko rast ne bo tako visoka kot zadnja leta. Predvsem pa bi take spremembe v davčni politiki lahko zagotovile, da nam vzdržnost javnih financ ne bi bilo treba zagotavljati z omejevanjem izdatkov za investicije, ki jih ta država nujno potrebuje; na primer za izgradnjo cest in železniškega omrežja ali za popolnoma zamrlo stanovanjsko politiko in gradnjo stanovanj, če omenimo le dve izmed najbolj perečih problematik, ki jih želimo nasloviti tudi Socialni demokrati.

Spremembe okvirja za pripravo v proračunu tako ne pomenijo konca, temveč šele prvi korak pri sprejemanju proračuna in drugih ukrepov, pomenijo pa jasno začrtane meje, ki jih pri načrtovanju izvrševanja ne bomo smeli preseči. Če bomo ostali v teh okvirjih, tudi ne bi smeli imeti večjih težav ne pri potrjevanju proračuna ne pri pridobivanju soglasij vseh pristojnih. Če bomo vsi konstruktivno zastavili prizadevanja v to smer, bomo pri tem zagotovo uspešni.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog sprememb okvira za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje leto. Hvala.