Spoštovani gospod predsednik, spoštovana ministra, kolegice in kolegi!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 7. nujni seji dne 17. decembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Tega je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državni zbor je na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na 17. izredni seji dne 13. decembra 2018 o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je dne 13. decembra vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri naj se opravi obravnava tega predloga zakona.

Članice in člani odbora so kot gradivo za sejo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, prejeli predlog zakona z dne 3. decembra 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. decembra 2018. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Predstavnik predlagatelja, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, je podal dopolnilno obrazložitev k členu predloga zakona. Dejal je, da je cilj predloga zakona izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Predlog zakona naj bi začel veljati najkasneje 14. januarja 2019, saj se 13. januarja izteče 9-mesečni rok za odpravo protiustavnosti in z iztekom tega roka bo razveljavitev začela učinkovati.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Saša Bricelj Podgornik je predstavila pisno mnenje.

V razpravi je predstavnica Poslanske skupine Levica menila, da bi bilo treba že pred leti popraviti krivice, ki so jih bile deležne osebe, izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, namesto tega da se to stanje vleče že skoraj 27 let. Povedala je, da gre pri teh osebah za več kategorij, saj vse izbrisane osebe niso imele enakih možnosti uveljavljanja svojih pravic, prav tako vsi upravičenci do odškodnine le-te niso imeli možnosti terjati, zato ne gre za pravično ureditev. Poudarila je, da Levica ne more podpreti zakona, katerega namen je omejitev odškodnin, pa tudi če gre le za omejitev obresti, in dodala tudi, da ekonomski vidik ne bi smel biti vodilo pri popravljanju teh krivic.

Predstavniki Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa so izpostavili, da je ob osamosvojitvi lahko vsak dobil državljanstvo, ki je prebival na območju Republike Slovenije in je zanj tudi zaprosil. Vsak, ki je to želel, si je tako lahko uredil svoj status. V polletnem roku je več kot 170 tisoč ljudi brez težav uredilo državljanstvo. Slovenijo je kot zgled v tem primeru izpostavil celo Svet Evrope. Po mnenju poslancev Slovenske demokratske stranke so mnogi od tistih, ki si statusa v polletnem roku niso uredili, špekulirali, mogoče pa je tudi, da se je komu zgodila krivica, ki mora biti popravljena. Vendar bi bilo treba te primere obravnavati individualno.

Državljanstva v nekdanji skupni državi so se vpisovala po kraju rojstva, kar pomeni, da so si tudi prebivalci Slovenije, ki so bili slovenske narodnosti, vendar rojeni izven Slovenije, morali urediti slovensko državljanstvo.

Po razpravi je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih z 10 glasovi za in 2 proti sprejel.

Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, sprejme v predloženem besedilu.