Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

V Levici smo proračun in proračunske dokumente podprli, ker prinaša več pozitivnih novosti v slovenski politični prostor. S tem proračunom in ZIPRS, ki ga spremlja, je konec pretiranega varčevanja v javnem sektorju, s katerim smo, so za napake podjetij in bank, ki jih je reševala država, plačali vsi državljani, zlasti pa najšibkejši. Hkrati je v novem proračunu zagotovljenih nekaj več sredstev za uskladitev pokojnin, dodeljena so sredstva za dvig plač v javnem sektorju in povišanja števila delovnih inšpektorjev, ukinjena je zamrznitev socialnih transferjev za posameznike in gospodinjstva in zajamčen je dvig proračunskih sredstev za zdravstvo. Vse to so dobre novice, kar pa še ne pomeni, da sta proračuna ali ZIPRS popolna.

Tudi v Levici smo izražali več kritik. Pogrešamo več denarja na postavki znanosti, kulture. Državnemu svetu dajemo tudi prav, da bi lahko bilo več denarja za občine, za izvajanje njihovih zakonskih obveznosti in za tamkajšnje infrastrukturne projekte. V tej točki jim damo prav. Na drugi strani pa je povsem nerazumna skrb, ki jo izraža Državni svet glede stališča Fiskalnega sveta. Tu je v nasprotju, prvič, sam s seboj. Namreč, hkrati želi več denarja za občine, torej večji proračun, po drugi strani govori, da je treba upoštevati opozorila Fiskalnega sveta, torej bi manjši proračun. Mora se odločiti ali bi večji ali manjši proračun. Hkrati pa gre ta skrb Fiskalnega sveta v popoln kontradikt z novejšimi ugotovitvami ekonomistov, predvsem od krize naprej. Fiskalni sveta gradi na teoriji proizvodne vrzeli, ki pa jo akademski prostor praktično enoznačno v zadnjih osem let zavrača kot neustrezno. Bom dal dva primera. Marcellino in Musso, to sta ekonomista, ki sta primerjala nize proizvodne vrzeli za OECD, sta že leta 2011 ugotovila, da so te ocene zelo nestabilne, da se spreminjajo v času in zato zaključujeta, da je uporaba koncepta proizvodne vrzeli, na katerem gradi Fiskalni svet in tudi naš Državni svet, nekoristna in nevarna. Napake v teh napovedih lahko posamezno članico stanejo tudi tega, da zaradi napačnih politik ali pa pritiska po varčevanju zdrsne v recesijo, kar se je konec koncev v Sloveniji med krizo zgodilo v letih 2011 in 2012. Opozorila Fiskalnega sveta so zato politično motivirana in nimajo nobene strokovne kredibilnosti, na kar opozarjajo tudi številni domači ekonomisti, med drugim Bogomir Kovač, Jože P. Damijan in tako dalje. V tej točki pa Državni svet popolnoma zavračamo.

Pod črto, v Levici bomo nasprotovali vetu na ZIPRS in s tem dali podporo proračunu in proračunskim dokumentom. Kot sem povedal že v prvi obravnavi, to štejemo kot zaupnico vladi. Zaupnico, prvič, ker je v proračunu številne stvari naredila prav, in drugič, ker verjamemo, da bomo tudi v letu 2019 tiste stvari, za katere še nismo poskrbeli, izboljšali. Nekatere sem že omenil, druge so opredeljene v sporazumu, ki je bil podpisan danes in napoveduje, da se bomo končno lotili projektov, ki v tej državi stojijo že več let ali celo desetletij, na čelu s stanovanjsko politiko, ki je v Sloveniji potisnjena povsem v individualno osebno odgovornost. Se pravi, če želiš stanovanje, si vzemi kredit, plačuj oderuško najemnino, ali pa si ustvari garsonjero pri starših. Nimamo pa socialne politike, ki bi zagotavljala nek fond javnih stanovanj, kot to počnejo države, po katerih se radi zgledujemo – Avstrija in Nemčija. Upam, da bomo letos, imamo zavezo, da bomo naredili prve korake, da se tudi v Sloveniji to zgodi. Imamo zavezo, da ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in več deset milijonov, ki letno ostane v privatnih zavarovalnicah, preusmerjali v zdravstvo za odpravljanje čakalnih vrst, preskočili študentske servise, ki si več kot 10 milijonov na leto vzamejo provizij, in bomo ta denar dali v fond za štipendije in tako dalje.

Vetu nasprotujemo in nadaljujemo, kot smo rekli pred volitvami, pot v blaginjo za vse, ne le za peščico.