Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani!

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, zgodovina nas uči skozi lekcije ponavljanja, in to se nam dogaja tudi v primeru veta Državnega sveta na Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Dejstvo je, da imate na vaših poslanskih klopeh niti ne prvi pa verjetno tudi ne zadnji odložilni veto te vrste. Vse dokler se ne bomo zgolj poslušali, temveč se bomo tudi slišali, se bodo kronični problemi in težave, v katere je ZIPRS pahnil lokalne skupnosti, reševali nesistemsko in akutno post festum, osnovni problem pa bo ostajal. Državni svet predlaga Državnemu zboru, da danes po tehtnem premisleku zavrne novelo ZIPRS-B za leti 2020–2018 in 2020–2019 ter naloži Vladi, da pripravi nov zakon in v njem uredi znesek povprečnine, ki pripada občina v skladu z Zakonom o financiranju občin ter pri tem upošteva tudi obveznosti iz naslova dogovora Vlade s sindikati javnega sektorja. Na tem mestu izpostavim ključno konkretne finančne obveznosti iz naslova višjih plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v času sklepanja dogovora o višini povprečnine Združenju občin niso bile znane. Državni svet poudarja, da je prav, da so se izboljšale plače zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa zvišanje zneska povprečnine konec decembra 2018 v mnogih občinah ne bo pokrilo stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih, kaj šele višjih stroškov plač v vseh javnih zavodih, ki so vezani na občinske proračune. Medtem ko Vlada trdi, da je rebalans državnega proračuna za letos razvojno naravnan, pa podatki govorijo nasprotno ali pa vsaj za nivo občin. Občine bodo brez ponovnega zvišanja povprečnine primorane zagotavljati sredstva za nastale dodatne izdatke iz drugih lastnih, tudi investicijskih virov financiranja oziroma bodo morale razvojna sredstva še naprej namenjati za financiranje zakonskih nalog. In kar je najpomembnejše, zaradi tega bodo dodatno obremenjeni tudi družinski proračuni najbolj ranljivih skupin državljanov.

Neupravičeni so očitki, da so v občinah pohiteli z dvigom cene programov predšolske vzgoje v vrtcih, saj je to odraz dviga plač, ki so sestavni del cene vrtca, ki se izračuna po predpisani metodologiji. Podobna situacija je pri pomoči na domu ali oskrbi v domovih za ostarele, kjer stroški višjih plač v javnem sektorju finančno bremenijo tako uporabnike storitev kot tudi občine. Prav tako ne drži, da naj bi se višji stroški dela zaradi dogovora s socialnimi partnerji nevtralizirali z zmanjšanjem stroškov dela zaradi sprejetih ukrepov z zadnjo novelo zakona. Ogroženo pa je tudi uspešno črpanje evropskih sredstev na nivoju občin.

Državni svet opozarja na skrb zbujajoče stanje na področju investicij. Čeprav so po občinah velike potrebe po gradnji vrtcev in osnovnih šol, pa za te namene občine nimajo lastnih sredstev, resorno ministrstvo pa gradnje tovrstnih objektov že od leta 2011 ne sofinancira več. Pa to niso edina zanemarjena a nujno potrebna investicijska področja. Torej ugotovitev, da proračun za nivo občin ni razvojno naravnan, vsekakor drži, ki jo navajamo.

Spoštovani! Državni svet z odložilnim vetom ne more imeti države v šahu, niti se ne more delati norca iz zakonodajnega procesa. Še manj si Državni svet to želi. Politična odgovornost je na vas, spoštovani poslanci, vi ste tisti, ki boste s pritiskom na gumb za ali proti določili, kako zelo razvojno se bo obnašala naša država v letu 2019 in koga bo pri tem najbolj bremenila. Državni svet je opozarjal dovolj časa, da naj Vlada premisli in uredi situacijo brez usodnejših posledic, v nasprotnem primeru bodo na koncu državljani talci nespretnih političnih potez, ki bi se lahko uredile zgolj z enim samim dodatnim členom k noveli ZIPRS. Kjer je volja, je tudi pot.

Naš cilj je jasen in želimo, da Vlada sliši ta argumentirana opozorila in jih pravočasno upošteva, saj bodo posledice bistveno dražje za državljane in državljanke. Hvala.