Točno.

Lep dober dan vsem skupaj! Gospod minister, predsedujoči!

Naša poslanska skupina je imela marca sestanek s Fiskalnim svetom, ki pripravlja in javno objavlja ocene, lahko tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. Poleg tega smo si pred pripravo stališča o predlogu odloka še enkrat pogledali obe oceni Fiskalnega sveta. Februarja so podali oceno skladnosti predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s fiskalnimi pravili. Ocena je bila zelo kritična, in sicer da je ekspanzivna in prociklična fiskalna politika v trenutnih okoliščinah neustrezna, da bo morala Slovenija v prihodnosti znova zagotavljati fiskalni napor za strukturno uravnovešenje javnih financ, da je letošnje povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 milijarde evrov glede na leto 2018 določeno v nasprotju z zakonodajo, da enako kot v decembra sprejetem okviru tudi v rebalansu niso spoštovana zakonsko določena fiskalna pravila.

Prejšnji teden je bila podana ocena skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka programa stabilnosti 2019 in Predloga odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Fiskalni svet ugotavlja: da bo kriterij Evropske unije glede primanjkljaja strukturnega salda dosežen in ni potreben strukturni napor; da naj bi bilo pravilo dolga v celotnem obravnavanem obdobju izpolnjeno, saj se bo delež dolga v BDP predvidoma zniževal z ustrezno dinamiko; da bo ob upoštevanju povprečja širšega nabora ocen proizvodne vrzeli domače fiskalno pravilo izpolnjeno; da se bo Slovenija nahajala v območju pozitivne proizvodne vrzeli. Za Fiskalni svet je sporno samo leto 2019, ker predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil, saj predložene javnofinančne projekcije niso skladne s fiskalnimi pravili. Ugotavljajo, da izdatkovno pravilo Evropske unije v letu 2019 ne bo izpolnjeno. Opozarjajo predvsem na to, da je lahko predvidena upočasnitev rasti izdatkov v prihodnjih treh letih zaradi nedorečenosti ukrepov ekonomske politike precenjena. Kljub temu pa trdijo, da so izdatki, predvideni v predlogu okvira za obdobje 2020–2022, skladni z domačim fiskalnim pravilom.

Spomnimo se, da je Fiskalni svet v svoji oceni rebalansa proračuna ugotovil, da je bil saldo sektorja država tudi v letih 2017 in 2018 strukturno uravnovešen. Očitno je sporno samo leto 2019, v katerem pa ima državni proračun presežek. V ustavi je zapisano: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnovešeni brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.« V povedi je veznik ali, ki pomeni ločno priredje. Ločno priredje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam ponudi izbiro iz osnovnega stavka. Predlog rebalansa državnega proračuna predvideva letos presežek v višini 194 milijonov evrov oziroma 0,4 % BDP. Po naši oceni je takšen proračun v skladu z ustavo, saj prihodki presegajo izdatke.

V Slovenski nacionalni stranki nas najbolj skrbita hitra rast povečanja izdatkov države in gibanje dolga državnega proračuna. Minister ima sicer prav, ko pravi, da se dolg znižuje v odstotku BDP, vsekakor pa se dolg ne znižuje nominalno. Dolg v deležu BDP se je od leta 1993 znižal enajstkrat, nominalno pa se je dolg v Sloveniji znižal le dvakrat, leta 2008 in leta 2016. Leta 2008 smo imeli 7 milijard dolga, danes ga imamo 30 milijard. Vse, kar nas zanima, je, ali Slovenci in Slovenke danes živijo boljše zaradi teh 23 milijard evrov kot leta 2008. Odgovor je seveda ne – nekateri pravijo ja. Zato mora biti vizija Slovenije, da se dolg znižuje tako v deležu BDP kot nominalno, vsaka nova zadolžitev pa mora biti namenjena ljudem in ne reševanju finančnih in gospodarskih kriminalcev. Tudi izdatki državnega proračuna so se glede na preteklo leto znižali le dvakrat, in to leta 2012 in 2016. Skrajni čas je, da vlada, ta ali vsaka naslednja, vloži čim večji napor v zniževanje izdatkov državnega proračuna. Vsi zelo dobro vemo, koliko državnega denarja se še vedno troši negospodarno.

Pa da ne gremo predaleč in se vrnemo nazaj na predlog odloka. Osnutek programa stabilnosti 2019 predvideva v obdobju 2019/2020 povprečni letni presežek sektorja država v višini 1,0 % BDP. Fiskalni svet, ki je strokovno telo, se je opredeli do predloga odloka in ugotavlja, da predvidena javnofinančna gibanja letos odstopajo od fiskalnih pravil, od leta 2020 naprej pa so z njimi skladna.

Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki predlog odloka podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.