Gospod predsednik, hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Izhodiščna točka vsake veljavne fiskalne politike je obseg javne porabe. Tega obsega pa ne določajo potrebe fiskalne politike same po sebi, ampak jo določajo potrebe družbe po javnih službah in javnih storitvah. Ko se na tak način ugotovi obseg javne porabe, se pravzaprav ugotovi, koliko sredstev je treba zagotoviti z obdavčenjem. Evropska unija postavlja resne pogoje glede načinov sprejemanja proračunov, glede njihove strukture in višine suficita ali deficita. Proračunov ne smemo obravnavati samo knjigovodsko, marveč tudi v smislu organiziranja agregatnega povpraševanja, nacionalne kohezije in rasti produktivnosti. Predlog odloka določa ciljni saldo in najvišji obseg izdatkov sektorja država kot celote ter državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne za tri prihajajoča proračunska leta.

V Poslanski skupini Desus ocenjujemo proračunski okvir, ki določa zgornjo mejo izdatkov, kot enega od ukrepov, ki povečujejo proračunsko transparentnost in izboljšujejo planiranje odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja. Predlog odloka tudi upošteva, da je Evropska komisija letos določila nov srednjeročni fiskalni cilj. Tako ni več potrebno zagotavljati strukturnega presežka v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda. Nov srednjeročni cilj je na ravni strukturnega primanjkljaja v višini 0,25 % bruto domačega proizvoda. Na podlagi predloga osnutka programa stabilnosti bo Slovenija ta cilj dosegla v prihodnjem letu, 2020. Proračun ni samo računovodski dokument, ni samo bilanca državnih prihodkov in odhodkov, se pravi ni predvsem to. Proračun je v bistvu ogledalo ekonomske politike določene vlade oziroma oblasti. Izkazuje njene ekonomskopolitične prioritete, kaj je za Vlado najpomembnejše, čemu bo v prihodnje posvečala največ pozornosti.

Kadar pogledamo proračunske okvire bilance države v širšem smislu, potem lahko rečemo, da ustrezajo po obliki in da je tu bolj ali manj vse v redu. Ko pa se bolj natančno pogleda pod površino in se posveti podrobnostim njene strukture, kar v Sloveniji dela Fiskalni svet, se kot najmočnejši pojavi vtis o izpolnjevanju štirih temeljnih fiskalnih pravil. Gre za pravila o doseganju srednjeročnega javnofinančnega cilja, o spoštovanju izdatkovnega pravila, o zmanjševanju bruto dolga sektorja država in o doseganju maksimalnega okvira obsega izdatkov, ki so določeni v predlogu proračunskega okvira. Posebej velja poudariti, da so vsa ta štiri temeljna fiskalna pravila spoštovana. Vladni cilji pri tem so: gospodarska rast, zaposlenost in blaginja, znižanje zadolževanja, uravnoteženost proračuna in investicije. Načeloma je glavna funkcija kapitalnih naložb države predvsem v infrastrukturo in v varovanje okolja, spodbujanje razvoja zasebnega sektorja in tega vsekakor ne kaže spregledati. Strukturni saldo, to se pravi dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država, se bo izboljševal za 0,1 % bruto domačega proizvoda na letni ravni. Pomembno je, da takšen fiskalni napor ne bo negativno vplival na gospodarsko rast. Ob upoštevanju zmanjševanja izdatkov za obresti bo strukturni saldo v letih 2020 in 2021 rahlo spodbujal gospodarsko rast ter v letu 2022 zagotavljal nevtralno fiskalno politiko, ki ne bo imela negativnega vpliva na gospodarsko rast.

Politika zmanjševanja strukturnega primanjkljaja je zastavljena tako, da bodo izdatki sektorja država rastli počasneje kot nominalna gospodarska rast in predvsem počasneje kot prihodki. Predvideno je, da bo do leta 2020 presežek sektorja država dosegel 1,2 % bruto domačega proizvoda. Taka fiskalna politika bo omogočila hitrejše zmanjševanje dolga sektorja država, ki je tudi osrednji fiskalni cilj fiskalne strategije te vlade. Ključno je, da se bo dolg zmanjšal pod 6 % bruto domačega proizvoda. Na podlagi osnutka programa stabilnosti se bo znižal dolg države oziroma sektorja država z 70,1 % v letu 2018 na 54,7 % v letu 2022, pri čemer bo maastrichtski kriterij dosežen že v letu 2021, ko bo dolg obsegal 57,9 % bruto domačega proizvoda. Tu pa je vendarle potrebno poudariti nekaj, kar je lahko tudi zdravilo proti pretiranemu samonavduševanju. Če pogledamo nominalno vrednost dolga, je ta konec leta 2018 znašal 32 milijard in 232 milijonov evrov. Nominalni dolg bo ob koncu leta 2021 znašal 31 milijard in 546 milijonov evrov, kar v dejanski vrednosti pomeni 700 milijonov. Še vedno pa bo bo koncu leta 2021 dolga za 31,5 milijard evrov.

Poslanci Poslanske skupine Desus se strinjamo z glavnimi cilji izdatkovne politike sektorja država. V obdobju od leta 2020 do 2022 se bodo izdatki povečali za dobrih 7 %. Najpočasneje od vseh sektorjev bodo rastli izdatki državnega proračuna, in sicer za 2,4 %. Izdatki za občine bodo rastli za malo manj kot 5 %, kar je še vedno počasneje od izdatkov celotnega sektorja država. Izdatki za pokojninsko blagajno se bodo povečali za 11,7 %, izdatki za zdravstveno blagajno pa za 12,2 %. Prioriteti tega odloka in prioriteti te vlade sta torej jasni, pokojnine in zdravstvo. Predlagani odlok je makroekonomska projekcija, katere izpovednost je odvisna od številnih okoliščin, predvsem pa od stanja makroekonomskih agregatov, zato velja poudariti, da se ta projekcija lahko ob pripravi konkretnih proračunov za leti 2020 in 2021 tudi spremeni. Nespregledljiva je pri tem razprava oziroma natančneje rečeno opozarjanje pred različnimi oblikami tveganj nedoseganja sicer realnih, merljivih in dosegljivih ciljev. Toda, gospe in gospodje, najbolj tvegana stvar je ne prevzeti tveganja. Tvegano je biti državnik, enostavno pa je biti politik. Toda to je kratkovidno. Najbolj tvegano je ne delovati.

V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 podprli, zato ker je to tudi podlaga za pripravo obeh proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021, ki sledita v jesenskih mesecih letošnjega leta. Hvala lepa.